• PREDPIS
  • VELJAVEN

Program priprave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 22-1086/2007, stran 2727 DATUM OBJAVE: 12.3.2007

VELJAVNOST: od 12.3.2007 / UPORABA: od 12.3.2007

RS 22-1086/2007

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 12.3.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 12.3.2007
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1086. Program priprave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Osrednja prometna žila skozi Krško je glavna cesta G1-5 Arja vas-Celje-Zidani Most-Krško-Drnovo, ki poteka po desnem bregu Save in povezuje vzhodna kraka avtocestnega cestnega križa (Ljubljana-Obrežje in Ljubljana-Celje-Maribor). Sedanja regionalna cesta čez jedro Vidma pri Krškem in druga naselja v Občini Krško posega v njihove vitalne dele, hkrati pa je na odsekih čez strnjene urbane predele upočasnjen in oviran promet na tej regionalni povezavi. Prav tako je pomembno, da se tranzitni promet čez strnjena pozidana območja umakne, saj se s tem zagotovijo možnosti za bolj nemoten urbani razvoj.
Obravnavane variantne rešitve novega cestnega omrežja v Krškem odpravljajo problematiko prometa na zelo obremenjeni obstoječi glavni cesti, ki je zaradi mnogih priključkov, poteka skozi gosto pozidana območja (tudi stanovanjska) ter utesnjenosti med staro mestno jedro in Savo, neustrezna.
Osnovni namen ureditve nove cestne povezave je izboljšati promet in bivalne razmere v naseljih ob sedanji regionalni povezavi med Krškim in Brežicami ter razbremeniti mestno središče in obstoječi most čez Savo.
Minister za promet je z dopisom št. 3712-11/2006/2-0031072 z dne 28. 3. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic od G1-5, odsek 0366 Krško-Drnovo, 1,650 km, do R1-220, odsek 1334 Krško-Brežice, 11,250 km.
Pobuda je utemeljena v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05),

-

Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in

-

Načrtu razvojnih programov 2005-2007 (Uradni list RS, št. 61/05).
Pobuda je dokumentirana z naslednjim gradivom:

-

Študija cestne povezave Krško-Brežice (Acer, št. proj. IŠ-RO7/2002, oktober 2002),

-

Študija cestne povezave med G1-5 in NEK (Acer, št. proj. IŠ-RO5/2005, februar 2005).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za cestno povezavo od Krškega do Brežic so vse prostorske ureditve, vezane na zgraditev ceste v dolžini približno 11 km, ki se začne na območju priključka na glavno cesto G1-5/366 Krško-Drnovo ter poteka prek Save in mimo industrijske cone Vrbina do Brežic, kjer se konča z navezavo na obstoječo regionalno cesto R1-220/1334 Krško-Brežice.
Minister za promet je v pobudi za izdelavo državnega lokacijskega načrta predlagal naslednje variante:
Varianta 1
Se začne v križišču pri Mercatorju pri obrtni coni Žadovinek v Krškem in poteka do predvidene lokacije novega mostu čez Savo. Po prehodu čez Savo je predvidena ureditev novega križišča, prek katerega trasa prehaja na območje intenzivnih sadovnjakov, izvennivojsko prečka železniško progo in se na območju Stare vasi naveže na traso obstoječe regionalne ceste. Po njej poteka vse do naselja Gornji Lenart, ga obide, izvennivojsko prečka železniško progo in se konča z navezavo na obstoječe krožišče pri Intermarketu v Brežicah. Dolžina variante 1 je 10,900 km.
Varianta 2
Se začne v križišču pri Mercatorju ob obrtni coni Žadovinek v Krškem in poteka do predvidene lokacije novega mostu čez Savo. Po prehodu čez Savo poteka po obstoječi trasi vrbinske ceste do uvoza v JE Krško, nato pa po novi trasi vzporedno s koridorjem železniške proge vse do navezave na krožno križišče pri Intermarketu v Brežicah. Dolžina variante 2 je 9,665 km.
Varianta 2.1
Njen potek je v začetnem delu do novega križišča na levem bregu Save enak varianti 2, v nadaljevanju pa trasa poteka po obstoječi poti po robu sadovnjaka do lokalne ceste Stara vas-Vrbina. Naprej poteka skozi načrtovano industrijsko območje Vrbina in se približno pri 3,300 km ponovno naveže na traso variante 2.
Varianta 2.2
Njen potek je v začetnem delu do novega križišča na levem bregu Save enak varianti 2, v nadaljevanju pa trasa poteka delno po obstoječi intervencijski cesti za JE Krško. Vplivnemu območju JE Krško se izogne po severnem robu območja in se približno pri 3,300 km ponovno naveže na traso variante 2.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju občin Krško in Brežice (v nadaljnjem besedilu: občine, na katere se načrtovana ureditev nanaša).
Dne 23. 11. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči možnost dodatnega priključka na cestno povezavo Krško-Brežice, in sicer od predvidenega novega krožišča z glavne ceste G1-5 Krško-Drnovo na območju sedanjega križišča Brege-Leskovec in naprej po robu industrijske cone Žadovinek do novega mostu čez Savo.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: MzP DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih in geodetskih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in vseh faz državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo državnih cest zastopa MzP DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju MzP DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.
Nosilci urejanja prostora so lahko tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,

3.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

4.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

5.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

6.

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

10.

Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

12.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,

13.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

14.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

15.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

16.

Zavod za ribištvo Slovenije,

17.

Zavod za gozdove Slovenije,

18.

DARS, d. d., Ljubljana,

19.

ELES, d. o. o., Ljubljana,

20.

Elektro Celje, d. d., Celje,

21.

Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,

22.

Občina Brežice in njene javne gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

23.

Občina Krško in njene gospodarske službe v delih, pri katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture, ter