Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve |...

2638. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve

Na podlagi 165. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št.1/95 in 28/95) in prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št.4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve

1. Poglavje

1. člen

Skupne določbe

Ta uredba določa način uveljavljanja pravice do carinske oprostitve ter vrednosti, količine, vrste in namen uporabe blaga, ki je lahko oproščeno plačila carine v skladu s 159. do 164. členom carinskega zakona.

2. člen

(1)

Če carinski organ ugodi zahtevku za oprostitev plačila carine in s to uredbo ni drugače določeno, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na carinski deklaraciji.

(2)

V primerih, ko je dovoljena ustna deklaracija, lahko carinski organ o oprostitvi odloči v obliki uradnega zaznamka na drugi listini, ki je predložena pri carinskem organu v zvezi z oprostitvijo plačila carine ali ustno.

(3)

Potrdila, ki jih v zvezi s carinskimi oprostitvami v skladu s to uredbo izdajajo pristojna ministrstva ne vežejo carinskega organa pri odločanju o upravičenosti do carinske oprostitve, razen če gre za potrdila o katerih ministrstva vodijo uradne evidence.

3. člen

(1)

Če je to potrebno zaradi izvajanja carinskega nadzora, lahko carinski organ zahteva, da upravičenec označi predmet oprostitve z uradno nalepko. V tem primeru nalepko izda carinski organ, ki je odločil o oprostitvi plačila carine.

(2)

Deklarant oziroma upravičenec mora v skladu z navodili carinskih organov z nalepko vidno označiti blago in je ne sme odstraniti z njega do preteka rokov iz prvega odstavka 166. člena carinskega zakona.

(3)

Vzorec nalepke je v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

2. Poglavje

4. člen

Diplomatska in konzularna predstavništva ter predstavniki in njihovo osebje

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 159. člena carinskega zakona, mora carinskemu organu predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, da so uvoženi predmeti namenjeni za službene potrebe oziroma za osebno rabo oseb iz prvega odstavka 159. člena carinskega zakona.

(2)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 160. člena carinskega zakona, mora carinskemu organu predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, da so uvoženi predmeti namenjeni za osebno rabo oseb iz prvega odstavka 160. člena carinskega zakona in da je izpolnjen pogoj vzajemnosti.

(3)

V primeru 3. točke prvega odstavka 160. člena carinskega zakona, mora potrdilo ministrstva pristojnega za zunanje zadeve, vsebovati tudi podatek o tem, kdaj je upravičenec prišel v službo v Republiko Slovenijo.

3. Poglavje

5. člen

Potnikova osebna prtljaga

(1)

V skladu z 1. točko 161. člena carinskega zakona je plačila carine oproščeno blago v osebni prtljagi potnika, ki je namenjeno njegovim osebnim potrebam med potovanjem in se uvaža v nekomercialne namene.

(2)

Kot osebna prtljaga v smislu prejšnjega odstavka se šteje prtljaga, ki jo potnik predloži carinskemu organu pri njegovem prihodu na carinsko območje Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinsko območje), kot tudi prtljaga, ki jo potnik predloži istemu carinskemu organu kasneje, če dokaže, da je bila kot spremljajoča prtljaga v času njegovega odhoda oddana na prevoz istemu prevozniku.

(3)

Za blago, ki se uvaža v nekomercialne namene se šteje blago, ki :

-

ga potnik priložnostno uvaža in

-

gre izključno za blago za osebno rabo potnika ali njegove družine ali blago, ki je namenjeno za darila, narava in količina tega blaga pa ne sme biti takšna, da bi lahko kazala na to, da se uvaža v poslovne namene.

(4)

Prenosna posoda, ki vsebuje gorivo se ne šteje za osebno prtljago.

(5)

Če osebna prtljaga vsebuje tudi blago, namenjeno za darila, se smiselno uporabljajo določbe 8. do 11. člena te uredbe.

6. člen

Potnik, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine za blago v spremljajoči osebni prtljagi, oddani za kasnejši prevoz, mora carinskemu organu nedvomno dokazati, da gre za njegovo osebno prtljago.

7. člen

(1)

Potnik lahko v skladu s 1. točko 161. člena carinskega zakona uveljavlja oprostitev plačila carine tudi za naslednje blago, ki ga nosi s seboj in ki ni namenjeno nadaljnji prodaji:

(a) tobačni izdelki:

-

200 cigaret, ali

-

100 cigarilosov (cigar max. teže 3 gramov po kosu), ali

-

50 cigar, ali

-

250 gramov tobaka za kajenje, ali sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov;

(b) alkohol in alkoholne pijače:

-

2 litra vina in

-

1 liter žgane alkoholne pijače;

(c) parfumi: 50 gramov, ali toaletna voda: 0,25 litra.

(2)

Potniki mlajši od 17 let ne morejo uveljavljati oprostitve iz točke (a) in (b) prejšnjega odstavka.

4. Poglavje

8. člen

Predmeti, ki jih domači potniki prinašajo iz tujine

V skladu s 2. točko 161. člena carinskega zakona so, poleg blaga v osebni prtljagi domači potniki oproščeni plačila carine tudi za predmete, ki jih prinašajo s seboj iz tujine, do skupne tolarske protivrednosti 80 ECU, če ti predmeti niso namenjeni v komercialne namene v smislu tretjega odstavka 5. člena te uredbe in če ne gre za blago iz 7. člena te uredbe.

9. člen

(1)

Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim členom ne velja za:

-

osebe, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju,

-

osebe, zaposlene na obmejnem območju sosednje države in

-

osebe, zaposlene v prostih carinskih conah, pri prehodu iz prostih carinskih con na preostalo carinsko območje.

(2)

Omejitev za osebe iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka velja le v primeru, če te osebe prehajajo carinsko črto z maloobmejnimi prepustnicami.

10. člen

Za posadko in vozno osebje prevoznih sredstev v mednarodnem prometu se vrednost iz prvega odstavka 8. člena te uredbe zniža na 40 ECU.

11. člen

(1)

Oprostitve iz 8. oziroma 10. člena te uredbe ni mogoče uveljaviti za predmete, katerih posamična vrednost je višja od vrednosti, določene v teh členih.

(2)

Če vrednost blaga, ki ga domači potnik nosi s seboj presega vrednost, določeno z 8. oziroma 10. členom te uredbe, se lahko oprostitev plačila carine odobri le za blago do te vrednosti, pri čemer pa se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti.

5. Poglavje

12. člen

Predmeti za gospodinjstvo, ki jih pripeljejo ali dobijo iz tujine državljani Republike Slovenije, ki so bili na kakršnemkoli delu v tujini in tuji državljani, ki dobijo dovoljenje za stalno bivanje ali pribežališče v Republiki Sloveniji

(1)

V skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščeni predmeti za gospodinjstvo do skupne tolarske protivrednosti 8.100 ECU.

(2)

Kot delo v tujini v skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona se šteje tudi študij v tujini, če je bil upravičenec poslan na študij v tujino in se mu čas študija šteje v delovno dobo.

(3)

Oprostitev plačila carine v skladu s tem poglavjem velja tudi za poročne predmete in poročna darila, ki jih v primeru sklenitve zakonske zveze uvozijo tuji državljani, ki dobijo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji.

(4)

Oprostitev iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja tudi, če gre za novo blago.

13. člen

(1)

Za predmete za gospodinjstvo se štejejo osebni predmeti, tekstilni izdelki za gospodinjstvo, pohištvo in gospodinjski pripomočki, ki so namenjeni za osebno rabo ali za zadovoljitev gospodinjskih potreb upravičenca in oseb, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter eno rabljeno osebno motorno vozilo ali eno rabljeno motorno kolo.

(2)

Rabljeno motorno vozilo ali rabljeno motorno kolo se ne všteva v vrednost iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Motornega vozila ali motornega kolesa ni mogoče oprostiti plačila carine kot poročno blago ali poročno darilo.

14. člen

(1)

Upravičenec lahko uveljavlja oprostitev plačila carine za predmete za gospodinjstvo, ki jih je deklariral za sprostitev v prost promet v Republiki Sloveniji, v roku 12 mesecev od dneva, ko je pridobil stalno prebivališče na carinskem območju oziroma se je preselil na carinsko območje.

(2)

Predmeti za gospodinjstvo so lahko v roku, ki ga določa prejšnji odstavek, sproščeni v prost promet v večih ločenih pošiljkah.

(3)

Če upravičenec zaradi višje sile ni mogel uvoziti predmetov za svoje gospodinjstvo v 12 mesecih in to carinskemu organu tudi dokaže, se čas, ko je delovala višja sila, ne všteva v ta rok.

15. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko upravičenec zahteva oprostitev plačila carine za predmete za gospodinjstvo, ki bodo sproščeni v prost promet preden se bo preselil oziroma dobil dovoljenje za stalno bivanje na carinskem območju, če se obveže, da se bo v roku 6 mesecev dejansko preselil in če položi ustrezni instrument zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka, se 12 mesečni rok v smislu prvega odstavka 14. člena računa od dneva, ko so predmeti za gospodinjstvo dejansko pripeljani na carinsko območje.

16. člen

Delo v tujini brez presledka po 3.točki 161. člena carinskega zakona je tudi čas, ko je upravičenec na letnem dopustu, ter čas, ko je v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja nujnih osebnih zadev ali na obisku pri družini.

17. člen

(1)

Državljan, ki je bil na kakršnemkoli delu v tujini in je upravičen do oprostitve iz 3. točke 161. člena carinskega zakona mora predložiti skupaj s carinsko deklaracijo:

1.

potrdilo, da je prebil na delu v tujini najmanj 12 mesecev brez presledka. Potrdilo lahko izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini, zavod za zaposlovanje, preko katerega je bil delavec poslan na delo v tujino, če vodi o tem evidenco, ali domače podjetje, ki ga je poslalo na delo v tujino. Če upravičenec nima potrdila po prvem odstavku te točke, mora dokazati čas, ki ga je prebil na delu v tujini, na drug ustrezen način (z ustrezno listino tuje službe za socialno zavarovanje ali tujega delodajalca ipd.);

2.

pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil oprostitve v skladu z 12. členom te uredbe;

3.

pisno izjavo, da se za stalno vrača v Republiko Slovenijo;

4.

seznam predmetov za gospodinjstv o (v dveh izvodih), ki jih uvaža, vključno s tistimi, ki naj bi jih uvozil pozneje. Na seznamih carinski organ potrdi katere predmete je upravičenec uvozil in kolikšna je njihova vrednost. En izvod priloži carinski organ k deklaraciji, drugega pa overi in vrne upravičencu. Če upravičenec predmete za svoje gospodinjstvo uvozi pozneje, mora carinski deklaraciji priložiti tudi overjeni seznam predmetov;

5.

pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu uporabljal oziroma, da so bili v njegovi lasti najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave;

6.

potrdilo o prijavi stalnega prebivališča.

(2)

Dan vrnitve iz tujine ugotovi carinski organ iz potne listine upravičenca ali na drug ustrezen način.

18. člen

(1)

Tuj državljan, ki je upravičen do oprostitve iz 3. točke 161. člena carinskega zakona, mora predložiti skupaj s carinsko deklaracijo:

1.

dovoljenje za stalno bivanje oziroma potrdilo o odobrenem pribežališču v Republiko Slovenijo;

2.

pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil ugodnosti v skladu z 12. členom te uredbe;

3.

seznam predmetov za gospodinjstvo (v dveh izvodih), ki jih uvaža, vključno s tistimi, ki naj bi jih uvozil pozneje. Na seznamih carinski organ potrdi katere predmete je upravičenec uvozil in kolikšna je njihova vrednost. En izvod priloži carinski organ k deklaraciji, drugega pa overi in vrne upravičencu. Če upravičenec predmete za svoje gospodinjstvo uvozi pozneje, mora carinski deklaraciji priložiti tudi overjen seznam predmetov;

4.

pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu uporabljal oziroma, da so bili v njegovi lasti najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave.

(2)

Tuj državljan, ki uveljavlja oprostitev plačila carine v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te uredbe, mora carinskemu organu predložiti dokazila iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka, izpisek iz poročne matične knjige ali drug dokaz o sklenitvi zakonske zveze ter pisno izjavo, da so uvoženi predmeti poročna darila oziroma poročni predmeti.

19. člen

Če se upravičenec kljub izkazanemu namenu, da se za stalno vrne oziroma naseli v Republiki Sloveniji, prej kot v treh letih od odobritve carinske oprostitve v skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona vrne v tujino, lahko blago uvoženo brez plačila carine vrne v tujino ali pa plača carinske dajatve, ki se obračunajo v skladu z drugim odstavkom 166. člena carinskega zakona.

20. člen

(1)

Carinski organ posebej potrdi oprostitev plačila carine za rabljeno osebno motorno vozilo ali rabljeno motorno kolo, ki ga upravičenec pripelje iz tujine, na carinski deklaraciji.

(2)

Carinski organ na carinski deklaraciji vpiše naslednjo opombo:

“Če upravičenec odtuji osebno motorno vozilo oziroma motorno kolo v treh letih od dneva prepustitve, mora plačati carino v skladu s carinskim zakonom.”

(3)

V prometno dovoljenje osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, za katerega je bila uveljavljena carinska oprostitev se v rubriko Opomba vpiše naslednje besedilo:

“Vozilo oziroma motorno kolo, se ne sme brez plačila carine odtujiti do (vpiše se datum poteka triletnega roka iz prejšnjega odstavka).”

(4)

Uporabo osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, uvoženega brez plačila carine v skladu z zakonom kontrolirajo poleg carinskih organov tudi policija ter pristojni inšpekcijski organi in o ugotovljenih nepravilnostih obveščajo carinske organe.

(5)

Organ, pristojen za registracijo vozil, ne sme registrirati osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, ki ga je upravičenec uvozil brez plačila carine na drugo osebo, preden poteče rok iz drugega odstavka tega člena, če upravičenec ne predloži listine carinskega organa, da je bila carina plačana v skladu s carinskim zakonom.

21. člen

(1)

Če je imel upravičenec pred potekom triletnega roka iz drugega odstavka prejšnjega člena prometno nesrečo in je bilo vozilo oziroma motorno kolo poškodovano za več kot 70% tržne vrednosti vozila oziroma motornega kolesa na dan nesreče, lahko poškodovano vozilo oziroma motorno kolo proda, ne da bi plačal carino.

(2)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim odstavkom, mora carinskemu organu predložiti potrdilo o tržni vrednosti poškodovanega vozila oziroma motornega kolesa, ki ga izda izvedenec za motorna vozila.

(3)

Če upravičenec umre pred potekom roka iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko dediči vozilo oziroma motorno kolo, ki so ga podedovali, prodajo ne da bi plačali carino.

6. Poglavje

22. člen

Državljani Republike Slovenije, ki so na delu v tujini

V skladu z 4. točko 161. člena carinskega zakona so enkrat na leto plačila carine oproščeni državljani Republike Slovenije, ki so najmanj 12 mesecev na delu v tujini, ko pridejo iz tujine na letni dopust, na obisk k družini in podobno - za predmete, ki niso namenjeni za nadaljnjo prodajo, do skupne tolarske protivrednosti 570 ECU.

23. člen

(1)

Oprostitev iz prejšnjega člena ni mogoče uveljaviti za predmete, katerih posamična vrednost je višja od 570 ECU tolarske protivrednosti.

(2)

Če vrednost blaga presega vrednost določeno s prejšnjim členom, se lahko oprostitev plačila carine odobri le za blago do te vrednosti, pri čemer pa se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti.

24. člen

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine mora carinski deklaraciji priložiti seznam predmetov, ki jih prinaša s seboj, lastno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil ugodnosti v skladu z 22. členom te uredbe ter dokazilo o delu v tujini.

7. Poglavje

25. člen

Pošiljke manjše vrednosti

V skladu z 5. točko 161. člena carinskega zakona, so plačila carine oproščeni predmeti, ki jih državljani Republike Slovenije in tuji državljani priložnostno prejmejo iz tujine v manjših pošiljkah, če skupna vrednost pošiljke ne presega protivrednosti 45 ECU.

26. člen

Oprostitev v skladu s prejšnjim členom ne velja za:

(a) alkohol in pijače, ki vsebujejo alkohol,

(b) parfume in toaletne vode,

(c) tobak in tobačne izdelke.

8. Poglavje

27. člen

Predmeti, pridobljeni z dedovanjem

V skladu z 6. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščeni predmeti, ki jih državljani Republike Slovenije in tuji državljani, ki stalno živijo v Republiki Sloveniji, podedujejo v tujini.

28. člen

(1)

Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim členom ne velja za naslednje predmete:

(a) alkohol in pijače, ki vsebujejo alkohol

(b) tobak in tobačne izdelke,

(c) vozila, ki se uporabljajo za opravljanje pridobitne dejavnosti,

(d) predmete, ki se uporabljajo v obrti ali poklicu, razen prenosnih instrumentov in naprav, ki jih je zapustnik uporabljal v svojem poklicu,

(e) zaloge surovin in končnih proizvodov ter polproizvodov,

(f) živino in kmetijske proizvode v količinah, ki presegajo običajne družinske potrebe.

(2)

Oprostitev v skladu s prejšnjim členom ne velja za predmete, kupljene z denarjem, dobljenim s prodajo podedovanih predmetov ali za predmete, kupljene s podedovanim denarjem.

29. člen

(1)

Oprostitev plačila carine je mogoče odobriti za predmete, ki so bili deklarirani za sprostitev v prost promet najpozneje v dveh letih od dneva pridobitve dediščine.

(2)

Podedovane predmete lahko upravičenec uvozi pri istem carinskem organu v večih ločenih pošiljkah v roku, ki ga določa prejšnji odstavek.

(3)

Če upravičenec zaradi višje sile ni mogel uvoziti podedovanih predmetov v dveh letih, se čas, ko je delovala višja sila, ne všteva v ta rok.

30. člen

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti tudi akt pristojnega organa v Sloveniji ali v tujini o podedovanju predmetov, ki jih uvaža.

(2)

Da bi se uveljavila oprostitev za podedovane rabljene predmete osebne garderobe zapustnika ali za njegove predmete za osebno rabo, se lahko, ne glede na prejšnji odstavek, priloži kot dokaz tudi smrtovnica.

9. Poglavje

31. člen

Zdravila

V skladu s 7. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščena zdravila za osebno uporabo, ki jih upravičenec prinese s seboj ali prejme iz tujine v pošiljkah.

32. člen

(1)

Državljan Republike Slovenije in tuj državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, mora za uveljavitev oprostitve carinskemu organu predložiti ustrezen zdravniški recept ali njegovo fotokopijo.

(2)

Tuj državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, mora za uveljavitev oprostitve predložiti carinskemu organu izjavo, da potrebuje zdravila za osebno uporabo.

10. Poglavje

33. člen

Specifična oprema in tehnični pripomočki, ki jih invalidi neposredno uporabljajo za življenje in delo ter nadomestni deli za to opremo in tehnične pripomočke

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 8. točke 161. člena carinskega zakona mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti dokaz, da mu je deklarirana specifična oprema oziroma tehnični pripomoček neposredno potreben za življenje in delo oziroma dokaz, da deklarirane nadomestne dele potrebuje za uporabo te opreme oziroma pripomočkov.

(2)

Oprostitev plačila carine v skladu s tem poglavjem se lahko uveljavlja le za predmete, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe ter za osebna motorna vozila, v skladu s pogoji iz 34. do 37. člena te uredbe..

(3)

Kot dokazilo iz prvega odstavka tega člena upravičenec predloži praviloma potrdilo pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene ustanove.

34. člen

(1)

V skladu z 8. točko 161. člena carinskega zakona lahko oprostitev plačila carine pri uvozu motornih vozil uveljavljajo samo naslednje osebe:

-

osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončnin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara;

-

osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;

-

osebe - invalidi s priznano pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč;

-

osebe z zmerno, težjo in težko telesno in duševno prizadetostjo, ki potrebujejo nego in pomoč drugih in imajo v skladu s posebnimi predpisi priznano stanje stopnje invalidnosti iz prejšnjih alinej.

(2)

Za osebe iz četrte alinee prejšnjega odstavka se štejejo:

-

odrasle osebe, ki pridobijo status invalida v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo telesno in duševno prizadetih oseb;

-

otroci in mladoletniki, ki pridobijo status invalida v skladu s predpisi, ki urejajo izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;

-

predšolski otroci, ki imajo stalne motnje v telesnem in duševnem razvoju in jih spremljajo mentalnohigienski dispanzerji pediatrične službe ali ustrezne specialistične klinike.

(3)

Osebno motorno vozilo se lahko v skladu s prvim odstavkom tega člena oprosti plačila carine le, če je namenjeno izključno za prevoz invalida.

(4)

Oprostitev plačila carine v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko zahteva največ enkrat v treh letih.

35. člen

(1)

Oprostitev iz 34. člena te uredbe se uveljavlja na podlagi pisnega izvida in mnenja invalidske komisije, ustanovljene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter pisnega izvida in mnenja komisije za razvrščanje, ustanovljene po predpisih s področja šolstva. Vojni invalidi uveljavljajo oprostitev na podlagi pisnega izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije po predpisih o pravicah vojnih invalidov.

(2)

Upravičenec lahko uveljavi pravico do carinske oprostitve, če uvaža osebno motorno vozilo izključno za osebni prevoz in če carinskemu organu poleg izvida in mnenja komisije iz prvega odstavka tega člena priloži tudi naslednje dokaze:

-

da je sposoben voziti osebno motorno vozilo, kar dokazuje z ustreznim vozniškim dovoljenjem na svoje ime ali

-

da mu je potrebna nega in pomoč druge osebe, ki ima vozniško dovoljenje in bo vozila to vozilo izključno zaradi prevoza invalida, če ta ne more imeti vozniškega dovoljenja zaradi invalidnosti, kar se dokaže z odločbo, s katero mu je priznana pravica do strežbe in pomoči, ali z drugim dokumentom, ki ga izda pristojni organ, in vozniškim dovoljenjem osebe, ki streže invalidu in mu pomaga.

(3)

Upravičenec mora poleg navedenih dokazil in carinske deklaracije predložiti carinskemu organu še pisno izjavo, da v zadnjih treh letih ni uveljavil ugodnosti iz tega naslova.

36. člen

(1)

Carinski organ mora o vseh dokazilih, na podlagi katerih invalid uveljavlja pravico do carinske oprostitve pri uvozu osebnega motornega vozila, vpisati ustrezne podatke v carinsko deklaracijo, na kateri tudi potrdi oprostitev plačila carine.

(2)

Carinski organ na carinski deklaraciji vpiše naslednjo opombo:

“Če invalidna oseba odtuji osebno motorno vozilo v treh letih od dneva prepustitve, mora plačati carino v skladu s carinskim zakonom.”

(3)

V prometno dovoljenje osebnega motornega vozila, za katerega je bila uveljavljena carinska oprostitev se v rubriko Opomba vpiše naslednje besedilo: “ Vozilo se ne sme brez plačila carine odtujiti do (vpiše se datum poteka triletnega roka iz prejšnjega odstavka). Vozilo je namenjeno izključno za prevoz invalida.”

(4)

Uporabo osebnega motornega vozila, uvoženega brez plačila carine v skladu z zakonom kontrolirajo poleg carinskih organov tudi policija ter pristojni inšpekcijski organi in o ugotovljenih nepravilnostih obveščajo carinske organe.

(5)

Organ, pristojen za registracijo vozil, ne sme registrirati osebnega motornega vozila, ki ga je upravičenec uvozil brez plačila carine, na drugo osebo preden poteče rok iz drugega odstavka tega člena, če upravičenec ne predloži listine carinskega organa, da je bila carina plačana v skladu s carinskim zakonom.

37. člen