TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 244/98 z dne 6. 5. 1999 se ne sprejme.

Vprašanje, ali v postopku ugotovljeno dejansko stanje ustreza abstraktnemu pojmu iz pravne norme, je pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je zato s tem, ko je na podlagi dejanske ugotovitve nižjih sodišč ocenilo, da v obravnavanem primeru ni podana podlaga za denacionalizacijo po 5. členu ZDen, opravilo pravno presojo. Pravna presoja pa pomeni uporabo prava. Zato pritožnika z navedbami ravnanj oblastvenih organov, ki naj bi jih Vrhovno sodišče napačno ocenilo kot vpliv splošnih družbenih razmer in ne kot konkretnih ukrepov, zaradi katerih je bil sklenjen pravni posel, izpodbijata pravno kvalifikacijo teh ravnanj, tj. pravilnost uporabe materialnega prava. V presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb pa se Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati. Vrhovno sodišče je odločitev oprlo na ustrezne določbe zakonov ter svojo odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo. Zato ne gre za kršitev 14. in 22. člena Ustave. Stališče, po katerem ugotovljena ravnanja niso takšna, da bi pomenila potrebno konkretno ravnanje državnih organov oziroma predstavnika oblasti, ki bi merilo na sklenitev spornega pravnega posla, samo po sebi ni v nasprotju z Ustavo in ne pomeni posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave in v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.Navedeni pravici pa ne moreta biti kršeni zgolj s tem, da sodišče ni presodilo v prid premoženjskih interesov pritožnikov.