Nalaganje dokumenta...
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 34-1606/1984, stran 0 DATUM OBJAVE: 19.11.1984
VELJAVNOST: od 27.11.1984 do 14.10.2016 / UPORABA: od 27.11.1984 do 14.10.2016
SRS 34-1606/1984
Verzija
11 / 11
Čistopis se uporablja od 15.10.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
1606. Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
o razglasitvi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
Razglaša se zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. oktobra 1984 in na seji Zbora občin
Št. 0100-90/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost obsega: pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem.
Urejanje pokopališč obsega: vzdrževanje, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
3. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo komunalne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: komunalne organizacije) oziroma krajevne skupnosti.
4. člen
Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost in urejajo pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
II. POGREBNE STORITVE IN STORITVE V ZVEZI Z UPEPELJEVANJEM
5. člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški veži, izjemoma pa doma. Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Umrli, za katerega obstaja sum, da ni umrl naravne smrti, se sme prenesti s kraja smrti samo na podlagi dovoljenja organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka.
Umrli, za katerega obstaja sum, da je umrl zaradi nalezljive bolezni, se sme prenesti s kraja smrti samo na podlagi dovoljenja in v skladu z navodili za zdravstvene zadeve pristojnega občinskega upravnega organa.
6. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti.
V težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrli prenesti tudi na drug krajevno običajen način.
Izvršni svet občinske skupščine lahko ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter v drugih izjemnih okoliščinah pooblasti za prevoz umrlih tudi drugega prevoznika, ki lahko zagotovi spoštljiv in higiensko ustrezen prevoz.
7. člen
Umrli se po prevozu na pokopališče položi v mrliško vežo ali hrani v hladilni komori.
Če pokop in pogrebne svečanosti organizirajo družbenopolitične skupnosti ali družbenopolitične organizacije, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
8. člen
Prevoz umrlega iz enega v drug kraj v SR Sloveniji se opravi v skladu s predpisom o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza umrlih, ki ga izda za zadeve zdravstvenega varstva pristojni republiški upravni organ.
Za prevoz umrlega preko meje SR Slovenije se uporabljajo zvezni predpisi o pogojih in načinu izkopavanja ter prevozu umrlih.
9. člen
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, se lahko umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču in sicer po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
10. člen
Pokop umrlega prijavi upravljalcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Če takih oseb ni, prijavi pokop organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri je bil umrli v delovnem razmerju, krajevna skupnost, organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet.
Prijavi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
11. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupen pokop, lahko za zadeve zdravstvenega varstva pristojni občinski upravni organ ta rok skrajša.
Pred pokopom oziroma upepelitvijo opravi pooblaščena oseba upravljalca pokopališča kontrolni mrliški pregled.
12. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu s pokopališkim redom.
13. člen
Pokop se opravi na pokopališču.
Zunaj pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa občine, kjer se tak pokop opravi.
Na podlagi dovoljenja za notranje zadeve krajevno pristojnega občinskega upravnega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem kraju zunaj pokopališča.
14. člen
Občan oziroma svojci umrlega lahko izberejo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
15. člen
Pokop v smislu tega zakona so pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega ter druga dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s pokopom.
Način pokopa in potrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega.
Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.
16. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma izjemoma zunaj pokopališča.
17. člen
Za upepelitev umrlih, ki niso umrli naravne smrti ali obstaja takšen sum, in tistih, ki so umrli zaradi nalezljive bolezni ali obstaja takšen sum, je potrebno dovoljenje organa iz drugega oziroma tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
18. člen
Po volji umrlega ali na zahtevo osebe iz drugega odstavka 15. člena tega zakona oziroma osebe, ki je poravnala stroške pokopa, je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu.
19. člen
Po volji umrlega se opravi anonimen pokop.