Sklep o kapitalski ustreznosti borznoposredniške družbe...

298. Sklep o kapitalski ustreznosti borznoposredniške družbe

Na podlagi tretjega odstavka 114. člena, četrtega odstavka 118. člena in 130. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev

S K L E P
o kapitalski ustreznosti borznoposredniške družbe

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

Predmet sklepa

Ta sklep podrobneje določa način izračuna kapitala borznoposredniške družbe in kapitalskih zahtev, tako da določa:

-

način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe in kapitalske ustreznosti,

-

lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,

-

lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov in nelikvidnih sredstev,

-

način izračuna kapitalskih zahtev za trgovanje, ki izhajajo iz posebnih in splošnih tveganj spremembe cen finančnih instrumentov in tveganj izpolnitve nasprotne stranke, ter uteži za tehtanje teh tveganj,

-

način izračuna kapitalskih zahtev za valutna tveganja ter uteži za tehtanje teh tveganj,

-

način izračuna kapitalskih zahtev za storitve, ki izhajajo iz tveganj izpolnitve nasprotne stranke in drugih tveganj, ki jim je borznoposredniška družba izpostavljena pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ter uteži za tehtanje teh tveganj,

-

vsebino, roke in način poročanja Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o kapitalu, kapitalskih zahtevah in kapitalski ustreznosti.

2. člen

Zagotavljanje kapitalske ustreznosti

Kapital borznoposredniške družbe mora biti vedno enak vsoti:

1.

kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je izpostavljena borznoposredniška družba pri trgovanju s finančnimi instrumenti za svoj račun in pri opravljanju storitev izvedbe prvih in nadaljnjih prodaj z obveznostjo odkupa (kapitalska zahteva za trgovanje);

2.

kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi valutnih tveganj, ki jim je izpostavljena borznoposredniška družba pri svojem poslovanju (kapitalske zahteve za valutna tveganja);

3.

kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je izpostavljena borzno posredniškadružba pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih poslov, razen poslov iz 1. točke tega člena (kapitalske zahteve za storitve).

II. IZRAČUN KAPITALA ZARADI UGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE

3. člen

Izračun kapitala zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti borznoposredniške družbe

Kapital zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti borznoposredniške družbe (v nadaljevanju: kapital) se izračuna tako, da se seštejejo postavke kapitala iz 5. člena tega sklepa, upoštevajoč omejitve iz 4. člena tega sklepa, nato pa se odštejejo postavke iz 6. člena tega sklepa.

4. člen

Razmerje med postavkami kapitala borznoposredniške družbe

Posamezne postavke kapitala, in sicer podrejeni dolžniški instrumenti in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz 7., 8. in 9. točke 5. člena tega sklepa, skupaj ne smejo presegati vsote postavk kapitala iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 5. člena tega sklepa, zmanjšane za odbitne postavke iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke iz 6. člena tega sklepa.

Podrejeni dolžniški instrumenti iz 8. točke 5. člena tega sklepa ne smejo presegati 50% vsote postavk iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke 5. člena tega sklepa.

Podrejeni dolžniški instrumenti iz 8. točke 5. člena tega sklepa se morajo zadnjih pet let pred zapadlostjo upoštevati v kapitalu tako, da se njihova vrednost tehta z naslednjimi utežmi:

Preostali čas do zapadlosti                                 Utež
----------------------------------------------------------------
od 5 do vključno 4 let                                       80%
od 4 do vključno 3 let                                       60%
od 3 do vključno 2 let                                       40%
od 2 do vključno 1 leta                                      20%
manj kot 1 leto                                               0%

5. člen

Postavke kapitala borznoposredniške družbe

Kapital borznoposredniške družbe sestavljajo naslednje postavke:

1.

Vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv na podlagi prednostnih kumulativnih delnic; upoštevajo se:

-

vplačani osnovni vložki;

-

vplačane navadne delnice in udeležbene, nekumulativne prednostne delnice, po nominalni vrednosti;

-

kapitalske rezerve v delu, ki se nanašajo na vplačani osnovni kapital iz prejšnje alinee.

2.

Rezerve iz dobička v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.

3.

Rezervacije, ki jih je borznoposredniška družba oblikovala za splošna tveganja.

4.

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki ni obremenjen s kakršnimikoli obveznostmi in je potrjen na skupščini delničarjev oziroma družbenikov v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.

5.

Čisti dobiček poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček in za katerega se na podlagi odločitve pristojnih organov predvideva razporeditev v rezerve ali v preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor. Od zneska čistega dobička poslovnega leta se odšteje tudi morebitni znesek predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan izračuna kapitala.

6.

Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega člena. V druge postavke po tej točki se vključuje splošni prevrednotevalni popravek postavk od 1. do 4. točke tega člena.

7.

Znesek osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv, vplačanih na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic. Upošteva se vplačane zbirne (kumulativne) prednostne delnice po nominalni vrednosti ter kapitalske rezerve v delu, ki se nanaša na zbirne prednostne delnice. Zbirne prednostne delnice s fiksnim donosom se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.

8.

Podrejeni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

so v celoti vplačani,

-

so nezavarovani,

-

v primeru stečaja ali likvidacije borznoposredniške družbe so podrejeni vsem ostalim obveznostim borzno posredniške družbe,

-

rok dospelosti je daljši od petih let,

-

predčasna vnovčitev s strani imetnika ni mogoča,

-

so razpoložljivi za kritje izgub borznoposredniške družbe šele ob stečaju oziroma likvidaciji in niso na razpolago za kritje izgub v času rednega poslovanja borzno posredniške družbe.

9.

Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 7. in 8. točke tega člena. V druge postavke po tej točki se vključuje splošni prevrednotevalni popravek postavke pod 7. točko tega člena.

6. člen

Odbitne postavke pri izračunu kapitala borznoposredniške družbe

Kapital borzno posredniške družbe se znižuje za naslednje postavke:

1.

Lastne delnice; upošteva se znesek odkupljenih lastnih delnic po nabavni vrednosti in znesek z odkupljenimi lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 – ZGD-UPB1). Pri tem se upošteva neposredno in posredno pridobljene lastne delnice, kakor tudi lastne delnice, neposredno in posredno pridobljene v zastavo. Kot odkupljene lastne delnice se štejejo tudi odkupljena potrdila o lastništvu delnic.

2.

Neodpisana vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

3.

Preneseno izgubo iz prejšnjih let in izgubo poslovnega leta; znesku izgube poslovnega leta se prišteje tudi morebitni znesek predpisanih rezervacij, ki še niso oblikovane po stanju na dan izračuna kapitala.

4.

Nelikvidna sredstva so tista, ki jih ni možno unovčiti v času, potrebnem za pravočasno izpolnitev dospelih denarnih obveznosti, zlasti pa:

-

delnice borze;

-

delnice klirinško depotne družbe;

-

vplačila v jamstveni sklad klirinško depotne družbe in druge vzajemne jamstvene sklade;

-

neprenosljive delnice in drugo premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti.

5.

Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega člena. V druge postavke se vključuje splošni prevrednotevalni popravek postavk od 1. do 4. točke tega člena.

6.

Naložbe borznoposredniške družbe v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente drugih borznoposredniških družb in bank ter druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala. Odbitne postavke so naložbe borznoposredniške družbe v druge borzno posredniške družbe in banke le v primeru, kadar je borznoposredniška družba udeležena v kapitalu druge osebe z najmanj 10% deležem.

7.

Naložbe borznoposredniške družbe v delnice, poslovne deleže oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih borznoposredniških družb in bank ter druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb lahko upoštevajo v izračunu njihovega kapitala, in sicer v obsegu, ki presega 10% kapitala borzno posredniške družbe, ki poroča, izračunanega pred odštetjem postavke pod 6. in 7. točko tega člena. Pod 7. točko tega člena se uvrščajo naložbe borznoposredniške družbe v drugih borzno posredniških družbah in bankah le v primeru, kadar je borznoposredniška družba udeležena v kapitalu druge osebe z manj kot 10% deležem, torej tiste, ki niso odbitna postavka iz 6. točke tega člena. Skupni seštevek teh naložb se primerja s kapitalom borzno posredniške družbe. Del seštevka, ki presega višino 10% kapitala borznoposredniške družbe pred odštetjem postavke iz 6. točke tega člena, je odbitna postavka pod 7. točko tega člena. Naložbe borzno posredniškedružbe v delnice borznoposredniških družb in bank, ki so pridobljene z namenom trgovanja in so uvrščene na organizirani trg, se ne uvrščajo v odbitno postavko iz te točke.

7. člen

Kapitalske zahteve

Kapitalske zahteve za borznoposredniško družbo so vsota kapitalskih zahtev za trgovanje iz 3. poglavja tega sklepa, kapitalskih zahtev za valutna tveganja iz 4. poglavja tega sklepa in kapitalskih zahtev za storitve iz 5. poglavja tega sklepa.

8. člen

Izpostavljenost tveganju

Izpostavljenost tveganju po tem sklepu pomeni naložbo oziroma pozicijo ali pravico, katere velikost oziroma vrednost vpliva na skupno premoženje in posledično na vrednost kapitala borznoposredniške družbe.

III. KAPITALSKE ZAHTEVE ZA TRGOVANJE

9. člen

Kapitalske zahteve za trgovanje

Borznoposredniška družba mora glede na obseg in vrsto trgovanja za lastni račun (v nadaljevanju: trgovanje), opravljanja posebnih storitev iz 2. točke drugega odstavka 73. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 26/05 – ZTVP-1-UPB1; v nadaljnjem besedilu: ZTVP-1) in opravljanja drugih poslov, pri katerih se izpostavlja enakim tveganjem, zagotoviti ustrezen kapital za posebna in splošna tveganja spremembe cen vrednostnih papirjev in tveganja izpolnitve nasprotne stranke.

3.1. Trgovanje

10. člen

Kriteriji razmejevanja postavk trgovanja od drugih postavk borznoposredniške družbe

Borznoposredniška družba mora posamezne postavke uvrščati med postavke trgovanja na podlagi računovodskih standardov oziroma drugih objektivnih kriterijev, ki jih mora dosledno uporabljati.

11. člen

Postavke trgovanja

Med postavke trgovanja se po tem sklepu uvrščajo:

1.

vse izpostavljenosti v finančnih instrumentih, katerih imetnik je borznoposredniška družba in jih je pridobila z namenom ponovne prodaje zaradi uresničitve dejanske ali pričakovane pozitivne razlike med ceno prodaje in ceno nakupa oziroma pridobitve;

2.

vse bilančne izpostavljenosti borznoposredniške družbe v finančnih instrumentih iz 1. točke tega člena, ki izvirajo iz poslov v svojem imenu za tuj račun;

3.

vse izpostavljenosti borznoposredniške družbe, ki izvirajo iz opravljanja storitve priprave in izvedbe prvih in nadaljnjih javnih prodaj z obveznostjo odkupa;

4.

vse izpostavljenosti borznoposredniške družbe, ki izvirajo iz neporavnanih terjatev iz poslov trgovanja (brezplačne izročitve, avansi, netržni izvedeni finančni instrumenti), sklenjenih tako za lasten kot za tuj račun;

5.

vse izpostavljenosti borznoposredniške družbe, nastale zaradi upravljanja in obvladovanja tveganj v zvezi s postavkami iz drugih točk tega člena;

6.

druge izpostavljenosti, ki izvirajo iz postavk od 1. do 5. točke tega člena, zlasti pa provizije, kritja iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, obresti in dividende.

12. člen

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti po tem sklepu so vrednostni papirji iz 3. člena ZTVP-1, izvedeni finančni instrumenti iz 6. člena ZTVP-1 in drugi finančni instrumenti.

13. člen

Vrednotenje posameznih postavk trgovanja

Če za finančni instrument obstaja uradni enotni tečaj borze, se ta vrednoti po enotnem tečaju, sicer pa se kot tržna cena upošteva cena zapiranja izpostavljenosti; kratke (prodajne) izpostavljenosti se vrednotijo po zadnji ponujeni prodajni ceni, dolge (imetniške, nakupne) izpostavljenosti pa po zadnji ponujeni nakupni ceni.

Če tržna cena ne obstaja, mora borznoposredniška družba vrednotiti postavko v skladu z računovodskimi standardi.

14. člen

Ugotavljanje neto izpostavljenosti

Neto izpostavljenost se ugotavlja za vsak posamezni finančni instrument, ki se vključuje v postavke trgovanja, tako da se izračuna razlika med dolgimi (nakupnimi, imetniškimi) in kratkimi (prodajnimi, dolgovanimi) izpostavljenostmi trgovanja v istem finančnem instrumentu.

Izpostavljenosti v finančnih instrumentih, katerih vrednost je izražena v tuji valuti, se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije.

3.2. Izvedeni finančni instrumenti v postavkah trgovanja

15. člen

Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki

Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za obe stranki po tem sklepu so:

-

terminske pogodbe,

-

zamenjave,

-

druge podobne zaveze k izpolnitvi v prihodnosti.

Izvedeni finančni instrumenti iz prvega odstavka tega člena se razstavijo na izpostavljenosti v osnovnih finančnih instrumentih:

-

Pri terminski prodaji na dolgo (imetniško) izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe in nominalno vrednostjo terminske pogodbe ter na kratko (prodajno) izpostavljenosti v finančnem instrumentu, na katerega se nanaša terminska pogodba. Ustrezna izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu se vključuje v izračun kapitalskih zahtev za splošna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih, in sicer se uvrsti v ustrezno vrstico stolpca B tabele 1 iz 24. člena tega sklepa. Za izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu ni treba izračunavati kapitalskih zahtev za posebna tveganja pri dolžniških finančnih instrumentih oziroma se jih uvrsti v skupino z utežjo 0% iz 21. člena tega sklepa.

-

Pri terminskem nakupu na kratko (prodajno) izpostavljenost v netveganem brezkuponskem dolžniškem finančnem instrumentu z zapadlostjo enako zapadlosti terminske pogodbe in nominalno vrednostjo v višini terminske pogodbe ter na dolgo (imetniško) izpostavljenost v finančnem instrumentu, na katerega se nanaša terminska pogodba.

-

Zamenjave in podobni izvedeni finančni instrumenti se obravnavajo kot dolga (imetniška) izpostavljenost v pridobljenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave in kratko (prodajno) izpostavljenost v izročenem finančnem instrumentu z zapadlostjo zamenjave. Namesto zapadlosti zamenjave se lahko smiselno uporablja trenutek naslednjega spreminjanja obrestne mere za pridobljeni dolžniški finančni instrument.

V skladu z drugim odstavkom tega člena ugotovljene izpostavljenosti v osnovnih finančnih instrumentih mora borznoposredniška družba vključevati v ostale postavke iz 11. člena tega sklepa in v izračune neto izpostavljenosti v posameznih osnovnih finančnih instrumentih.

Če se izvedeni finančni instrument iz tega člena nanaša na delniški indeks, se indeks obravnava kot poseben finančni instrument in se ne razstavi na posamezne delnice, ki ga sestavljajo.

16. člen

Izvedeni finančni instrumenti z obvezno izpolnitvijo za eno stranko

Izvedeni finančni instrumenti z obvezo izpolnitve le za izdajatelja, so po tem sklepu zlasti:

-

opcije,

-

nakupni boni,

-

zamenljivi vrednostni papirji.

Izdaja ali nakup izvedenega finančnega instrumenta iz prvega odstavka tega člena pomenita izpostavljenost, za katero je treba zagotoviti ustrezen kapital:

-

Opcije za izdajatelja in kupca pomenijo izpostavljenost v osnovnem instrumentu v količini, na katero se nanaša opcija, ovrednoteni po tržni ceni in pomnoženi z delto opcije. Delta pomeni pričakovano spremembo cene opcije zaradi majhne spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se nanaša opcija. Za delto se uporablja uradni kazalec, ki ga izračunava borza, na kateri se trguje z opcijami.

Sklep o kapitalski ustreznosti borznoposredniške družbe

Časovnica