Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve |...

2220. Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve

Na podlagi 165. člena carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95,28/95 in 32/99) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

UREDBO
O UVELJAVLJANJU PRAVICE DO CARINSKE OPROSTITVE

1. Poglavje

Skupne določbe

1. člen

Ta uredba določa način uveljavljanja pravice do carinske oprostitve ter vrednosti, količine, vrste in namen uporabe blaga, ki je lahko oproščeno plačila carine v skladu s 159. do 162.a členom carinskega zakona.

2. člen

(1)

Če carinski organ ugodi zahtevku za oprostitev plačila carine in s to uredbo ni drugače določeno, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka na carinski deklaraciji.

(2)

V primerih, ko je dovoljena ustna deklaracija, lahko carinski organ o oprostitvi odloči v obliki uradnega zaznamka na drugi listini, ki je predložena pri carinskem organu v zvezi z oprostitvijo plačila carine ali ustno.

(3)

Potrdila, ki jih v zvezi s carinskimi oprostitvami v skladu s to uredbo izdajajo pristojna ministrstva ne vežejo carinskega organa pri odločanju o upravičenosti do carinske oprostitve, razen če gre za potrdila o katerih ministrstva vodijo uradne evidence.

(4)

Potrdila, ki jih izdajajo pristojni organi v skladu s to uredbo se lahko uporabljajo v carinskih postopkih, če od dneva izdaje ni preteklo več kot šest mesecev.

3. člen

(1)

Če je to potrebno zaradi izvajanja carinskega nadzora, lahko carinski organ zahteva, da upravičenec označi predmet oprostitve z uradno nalepko. Označitev z uradno nalepko je obvezna za osebne avtomobile, ki so v skladu s 161. in 162. členom carinskega zakona oproščeni plačila carine. Nalepko izda carinski organ, ki je odločil o oprostitvi plačila carine.

(2)

Deklarant oziroma upravičenec mora v skladu z navodili carinskih organov z nalepko vidno označiti blago in je ne sme odstraniti z njega do preteka rokov iz prvega odstavka 166. člena carinskega zakona.

(3)

Vzorec nalepke je v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

4. člen

(1)

Če ta uredba določa, da je mogoče uveljavljati carinsko oprostitev le v primeru, da se blago ne izdeluje v Republiki Sloveniji, se šteje, da se določeno blago ne izdeluje v Republiki Sloveniji, če se ne izdeluje enakovrstno blago.

(2)

Šteje se, da je določeno blago enakovrstno, če se uvršča v isto osemmestno postavko carinske nomenklature, ima enako trgovinsko kvaliteto in je enakih tehničnih karakteristik.

(3)

Pri izdaji potrdila o tem, da se določeno blago ne proizvaja v Republiki Sloveniji, bodo pristojni organi upoštevali tudi osnovni namen uporabe blaga, manj pa posamezne značilnosti blaga, kot so kvaliteta, tip ipd.

5. člen

Carinski organ lahko dovoli, da se ne glede na 166. člen carinskega zakona blago, ki je predmet carinske oprostitve v skladu s carinskim zakonom in to uredbo prenese brez obračuna carinskega dolga na drugo osebo, ki dokaže, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za uveljavljanje zadevne carinske oprostitve.

2. Poglavje

Diplomatska in konzularna predstavništva ter predstavniki in njihovo osebje

6. člen

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 159. člena carinskega zakona, mora carinskemu organu predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, da so uvo eni predmeti vključno z motornimi vozili namenjeni za slu bene potrebe oziroma za osebno rabo oseb iz prvega odstavka 159. člena carinskega zakona.

(2)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 160. člena carinskega zakona, mora carinskemu organu predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, da so uvoženi predmeti vključno z motornimi vozili namenjeni za osebno rabo oseb iz prvega odstavka 160. člena carinskega zakona in da je izpolnjen pogoj vzajemnosti.

(3)

V primeru 3. točke prvega odstavka 160. člena carinskega zakona, mora potrdilo ministrstva pristojnega za zunanje zadeve, vsebovati tudi podatek o tem, kdaj je upravičenec prišel v službo v Republiko Slovenijo.

7. člen

(1)

Če je imel upravičenec pred potekom triletnega roka prometno nesrečo in je bilo motorno vozilo, oproščeno plačila carine v skladu s prejšnjim členom, poškodovano za več kot 70% njegove tržne vrednosti na dan nesreče, lahko popškodovano vozilo proda, ne da bi plačal carino.

(2)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim odstavkom , mora carinskemu rganu predložiti potrdilo o tržni vrednosti poškodovanega motornega vozila, ki ga izda izvedenec za motorna vozila.

(3)

Če upravičenec umre pred potekom triletnega roka, lahko dediči vozilo oproščeno plačila carine v skladu s prejšnjim členom, podedujejo oziroma podedujejo in prodajo ne da bi plačali carino.

3. Poglavje

Potnikova osebna prtljaga

8. člen

(1)

V skladu z 1. točko 161. člena carinskega zakona je plačila carine oproščeno blago v osebni prtljagi potnika, ki je namenjeno njegovim osebnim potrebam med potovanjem in se uvaža v nekomercialne namene.

(2)

Kot osebna prtljaga v smislu prejšnjega odstavka se šteje prtljaga, ki jo potnik predloži carinskemu organu pri njegovem prihodu na carinsko območje, kot tudi prtljaga, ki jo potnik predloži istemu carinskemu organu kasneje, če dokaže, da je bila kot spremljajoča prtljaga v času njegovega odhoda oddana na prevoz istemu prevozniku.

(3)

Za blago, ki se uvaža v nekomercialne namene se šteje blago, ki :

-

ga potnik priložnostno uvaža in

-

gre izključno za blago za osebno rabo potnika ali njegove družine ali blago, ki je namenjeno za darila, narava in količina tega blaga pa ne sme biti takšna, da bi lahko kazala na to, da se uvaža v poslovne namene.

(4)

Prenosna posoda, ki vsebuje gorivo se ne šteje za osebno prtljago.

(5)

Če osebna prtljaga vsebuje tudi blago, namenjeno za darila, se smiselno uporabljajo 11. do 13. člen te uredbe.

9. člen

Potnik, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine za blago v spremljajoči osebni prtljagi, oddani za kasnejši prevoz, mora carinskemu organu nedvomno dokazati, da gre za njegovo osebno prtljago.

10. člen

(1)

Potnik lahko v skladu s 1. točko 161. člena carinskega zakona uveljavlja oprostitev plačila carine tudi za naslednje blago, ki ga nosi s seboj in ki ni namenjeno nadaljni prodaji:

(a)

tobačni izdelki:

-

200 cigaret, ali

-

100 cigarilosov (cigar max. teže 3 gramov po kosu), ali

-

50 cigar, ali

-

250 gramov tobaka za kajenje, ali sorazmerna količina različnih navedenih tobačnih izdelkov;

(b)

alkohol in alkoholne pijače:

-

2 litra vina in

-

1 liter žgane alkoholne pijače;

(c)

parfumi: 50 gramov, ali toaletna voda: 0,25 litra.

(2)

Potniki mlajši od 17 let ne morejo uveljavljati oprostitve iz točke (a) in (b) prejšnjega odstavka.

4. Poglavje

Predmeti, ki jih domači potniki prinašajo iz tujine

11. člen

(1)

V skladu s 2. točko 161. člena carinskega zakona so, poleg blaga v osebni prtljagi domači potniki oproščeni plačila carine tudi za predmete, ki jih prinašajo s seboj iz tujine, do skupne vrednosti 16.000 tolarjev, če ti predmeti niso namenjeni v komercialne namene v smislu tretjega odstavka 8. člena te uredbe in če ne gre za blago iz 10. člena te uredbe.

(2)

Za domačega potnika se štejeta slovenski državljan in tujidržavljan, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če potujeta z veljavno listino.

12. člen

(1)

Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim členom ne velja za:

-

osebe, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju,

-

osebe, zaposlene na obmejnem območju sosednje države in

-

osebe, zaposlene v prostih carinskih conah, pri prehodu iz prostih carinskih con na preostalo carinsko območje.

(2)

Omejitev za osebe iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka velja le v primeru, če te osebe prehajajo carinsko črto z maloobmejnimi prepustnicami.

13. člen

(1)

Oprostitve iz 11. člena te uredbe ni mogoče uveljaviti za predmete, katerih posamična vrednost je višja od predpisane vrednosti.

(2)

Če vrednost blaga, ki ga domači potnik nosi s seboj presega vrednost, določeno z 11. členom te uredbe, se lahko oprostitev plačila carine odobri le za blago do te vrednosti, pri čemer pa se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti.

5. Poglavje

Predmeti za gospodinjstvo, ki jih pripeljejo ali dobijo iz tujine državljani Republike Slovenije, ki so bili na kakršnem koli delu v tujini in tuji državljani, ki dobijo dovoljenje za stalno bivanje ali pribežališče v Republiki Sloveniji

1. Podpoglavje

Skupne določbe

14. člen

(1)

V skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščeni predmeti za gospodinjstvo do skupne vrednosti 1,500.000 tolarjev.

(2)

Kot delo v tujini v skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona se šteje tudi študij v tujini, če je bil upravičenec poslan na študij v tujino in se mu čas študija šteje v delovno dobo.

(3)

Oprostitev plačila carine v skladu s tem poglavjem velja tudi za poročne predmete in običajna poročna darila, ki jih zaradi sklenitve zakonske zveze ob preselitvi v Republiko Slovenijo uvozi tuji državljan.

(4)

Oprostitev iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja tudi, če gre za novo blago.

15. člen

(1)

Za predmete za gospodinjstvo se štejejo osebni predmeti, tekstilni izdelki za gospodinjstvo, pohištvo in gospodinjski pripomočki, ki so namenjeni za osebno rabo ali za zadovoljitev gospodinjskih potreb upravičenca in oseb, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ter en rabljen osebni avtomobil ali eno rabljeno motorno kolo.

(2)

Rabljen osebni avtomobil ali rabljeno motorno kolo se ne všteva v vrednost iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Osebnega avtomobila ali motornega kolesa ni mogoče oprostiti plačila carine kot poročno blago ali poročno darilo.

16. člen

(1)

Upravičenec lahko uveljavlja oprostitev plačila carine za predmete za gospodinjstvo, ki jih je deklariral za sprostitev v prost promet v Republiki Sloveniji, v roku 12 mesecev od:

(a)

dneva, ko se je preselil na carinsko območje, če gre za državljana Republike Slovenije oziroma

(b)

dneva izdaje dovoljenja za stalno bivanje na carinskem območju, če gre za tujega državljana.

(2)

Predmeti za gospodinjstvo so lahko v roku, ki ga določa prejšnji odstavek, sproščeni v prost promet v večih ločenih pošiljkah.

(3)

Če upravičenec zaradi višje sile ni mogel uvoziti predmetov za svoje gospodinjstvo v 12 mesecih in to carinskemu organu tudi dokaže, se čas, ko je delovala višja sila, ne všteva v ta rok.

17. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko upravičenec zahteva oprostitev plačila carine za predmete za gospodinjstvo, ki bodo sproščeni v prost promet preden se bo preselil oziroma dobil dovoljenje za stalno bivanje na carinskem območju, če se obveže, da se bo v roku 6 mesecev dejansko preselil in če položi ustrezni instrument zavarovanja za plačilo morebitnega carinskega dolga.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka, se 12 mesečni rok v smislu prvega odstavka 16. člena te uredbe računa od dneva, ko so predmeti za gospodinjstvo dejansko pripeljani na carinsko območje.

18. člen

Če se upravičenec kljub izkazanemu namenu, da se za stalno vrne oziroma naseli v Republiki Sloveniji, prej kot v treh letih od odobritve carinske oprostitve v skladu s 3. točko 161. člena carinskega zakona vrne v tujino, lahko blago uvoženo brez plačila carine vrne v tujino ali pa plača carinske dajatve, ki se obračunajo v skladu z drugim odstavkom 166. člena carinskega zakona.

19. člen

(1)

Carinski organ posebej potrdi oprostitev plačila carine za rabljeno osebno motorno vozilo ali rabljeno motorno kolo, ki ga upravičenec pripelje iz tujine, na carinski deklaraciji.

(2)

Carinski organ na carinski deklaraciji vpiše naslednjo opombo:

"Če upravičenec odtuji osebno motorno vozilo oziroma motorno kolo v treh letih od dneva prepustitve, mora plačati carino v skladu s carinskim zakonom."

(3)

V prometno dovoljenje osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, za katerega je bila uveljavljena carinska oprostitev se v rubriko Opomba vpiše naslednje besedilo:

"Vozilo oziroma motorno kolo, se ne sme brez plačila carine odtujiti do (vpiše se datum poteka triletnega roka iz prejšnjega odstavka)."

(4)

Uporabo osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, uvoženega brez plačila carine v skladu z zakonom kontrolirajo poleg carinskih organov tudi policija ter pristojni inšpekcijski organi in o ugotovljenih nepravilnostih obveščajo carinske organe.

(5)

Organ, pristojen za registracijo vozil, ne sme registrirati osebnega motornega vozila oziroma motornega kolesa, ki ga je upravičenec uvozil brez plačila carine na drugo osebo, preden poteče rok iz drugega odstavka tega člena, če upravičenec ne predloži listine carinskega organa, da je bila carina plačana v skladu s carinskim zakonom.

20. člen

(1)

Če je imel upravičenec pred potekom triletnega roka iz drugega odstavka prejšnjega člena prometno nesrečo in je bilo vozilo oziroma motorno kolo, oproščeno plačila carine v skladu s prejšnjim členom, poškodovano za več kot 70 % tržne vrednosti vozila oziroma motornega kolesa na dan nesreče, lahko poškodovano vozilo oziroma motorno kolo proda, ne da bi plačal carino.

(2)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim odstavkom, mora carinskem organu predložiti potrdilo o tržni vrednosti poškodovanega vozila oziroma motornega kolesa, ki ga izda izvedenec za motorna vozila.

(3)

Če upravičenec umre pred potekom triletnega roka, lahko dediči vozilo oproščeno plačila carine v skladu s prejšnjim členom, podedujejo oziroma podedujejo in prodajo ne da bi plačali carino.

2. Podpoglavje

Državljani Republike Slovenije, ki so bili na kakršnem koli delu v tujini

21. člen

Delo v tujini brez presledka po 3. točki 161. člena carinskega zakona je tudi čas, ko je upravičenec na letnem dopustu, ter čas, ko je v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja nujnih osebnih zadev ali na obisku pri družini.

22. člen

(1)

Državljan, ki je bil na kakršnemkoli delu v tujini in je upravičen do oprostitve iz 3. točke 161. člena carinskega zakona mora predložiti skupaj s carinsko deklaracijo:

1.

potrdilo, da je prebil na delu v tujini najmanj 12 mesecev brez presledka. Potrdilo lahko izda diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini, zavod za zaposlovanje, preko katerega je bil delavec poslan na delo v tujino, če vodi o tem evidenco, ali domače podjetje, ki ga je poslalo na delo v tujino. Če upravičenec nima potrdila po prvem odstavku te točke, mora dokazati čas, ki ga je prebil na delu v tujini, na drug ustrezen način (z ustrezno listino tuje službe za socialno zavarovanje ali tujega delodajalca ipd.);

2.

pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil oprostitve v skladu s 14. členom te uredbe;

3.

pisno izjavo, da se za stalno vrača v Republiko Slovenijo;

4.

seznam predmetov za gospodinjstvo (v dveh izvodih), ki jih uvaža, vključno s tistimi, ki naj bi jih uvozil pozneje. Razen v upravičenih primerih seznama ni dovoljeno dopolnjevati. Na seznamih carinski organ potrdi katere predmete je upravičenec uvozil in kolikšna je njihova vrednost. En izvod priloži carinski

organ k deklaraciji, drugega pa overi in vrne upravičencu. Če upravičenec predmete za svoje gospodinjstvo uvozi pozneje, mora carinski deklaraciji priložiti tudi overjeni seznam predmetov;

5.

pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu uporabljal oziroma, da so bili v njegovi lasti najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave;

6.

potrdilo o prijavi prebivališča v tujini.

(2)

Dan vrnitve iz tujine ugotovi carinski organ iz potne listine upravičenca ali na drug ustrezen način.

3. podpoglavje

Tuji državljani, ki dobijo dovoljenje za stalno bivanje ali pribežališče v Republiki Sloveniji

23. člen

(1)

Tuj državljan, ki je upravičen do oprostitve iz 3. točke 161. člena carinskega zakona, mora predložiti skupaj s carinsko deklaracijo:

1.

dovoljenje za stalno bivanje oziroma potrdilo o odobrenem pribežališču v Republiki Sloveniji.

2.

pisno izjavo, da v zadnjih 12 mesecih ni uveljavil ugodnosti v skladu s 14. členom te uredbe;

3.

seznam predmetov za gospodinjstvo (v dveh izvodih), ki jihuvaža, vključno s tistimi, ki naj bi jih uvozil pozneje. Na seznamih carinski organ potrdi katere predmete je upravičenec uvozil in kolikšna je njihova vrednost. Razen v upravičenih primerih seznama ni dovoljeno dopolnjevati. En izvod priloži carinski organ k deklaraciji, drugega pa overi in vrne upravičencu. Če upravičenec predmete za svoje gospodinjstvo uvozi pozneje, mora carinski deklaraciji priložiti tudi overjen seznam predmetov;

4.

pisno izjavo, da je predmete, ki so na seznamu uporabljal oziroma, da so bili v njegovi lasti najmanj 6 mesecev pred preselitvijo. Na zahtevo carinskih organov mora upravičenec predložiti tudi dokazila o vsebini izjave.

(2)

Tuj državljan, ki uveljavlja oprostitev plačila carine v skladu s tretjim odstavkom 14. člena te uredbe, mora carinskemu organu predložiti dokazila iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka, izpisek iz poročne matične knjige ali drug dokaz o sklenitvi zakonske zveze ter pisno izjavo, da so uvoženi predmeti poročna darila oziroma poročni predmeti.

(3)

Tuji državljan uveljavlja oprostitev plačila carine, v skladu s tem poglavjem, tudi za gospodinjske predmete, ki jih je pred sprostitvijo v prost promet začasno uvozil v skladu s 30. točko prvega odstavka 108. člena carinskega zakona, in za rabljen osebni avtomobil, ki ga je začasno uvozil z delno oprostitvijo plačila carine, vendar le v primeru, če je imel to blago v lasti oziroma v uporabi šest mesecev pred preselitvijo. Kot čas preselitve se za tujega državljana šteje dan pridobitve dovoljenja za začasno bivanje. Blago, ki je na začasnem uvozu, lahko tuji državljan sprosti v prost promet z oprostitvijo plačila carine v enem letu izdaje dovoljenja za stalno bivanje.

(4)

Kot pribežališče v skladu s to uredbo se šteje začasno zatočišče v skladu z zakonom o začasnem zartočišču (Uradni list RS, št. 20/97).

(5)

Carinski organ lahko dovoli uvoz brez plačila carine v skladu s tem poglavjem tujemu državljanu, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije in izkaže namen, da se preseli v Republiko Slovenijo.

6. Poglavje

Državljani Republike Slovenije, ki so na delu v tujini

24. člen

V skladu z 4. točko 161. člena carinskega zakona so enkrat na leto plačila carine oproščeni državljani Republike Slovenije, ki so najmanj 12 mesecev brez prestanka na delu v tujini, ko pridejo iz tujine na letni dopust, na obisk k družini in podobno - za predmete, ki niso namenjeni za nadaljnjo prodajo, do skupne vrednosti 100.000 tolajrev.

25. člen

(1)

Oprostitev iz prejšnjega člena ni mogoče uveljaviti za predmete, katerih posamična vrednost je višja od 100.000 tolarjev.

(2)

Če vrednost blaga presega vrednost določeno z prejšnjim členom, se lahko oprostitev plačila carine odobri le za blago do te vrednosti, pri čemer pa se vrednost posameznega predmeta ne more razdeliti.

26. člen

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila carine mora carinski deklaraciji priložiti seznam predmetov, ki jih prinaša s seboj, lastno izjavo, da v tem koledarksem letu ni uveljavil ugodnosti v skladu s 24. členom te uredbe ter dokazilo o delu v tujini.

7. Poglavje

Pošiljke neznatne vrednosti

27. člen

V skladu s 5. točko 161. člena carinskega zakona, so plačila carine oproščeni predmeti, ki jih državljani Republike Slovenije in tuji državljani priložnostno prejmejo iz tujine v manjših pošiljkah, če skupna vrednost pošiljke ne presega vrednosti 9.000 tolarjev.

28. člen

Oprostitev v skladu s prejšnjim členom ne velja za:

(a)

alkohol in pijače, ki vsebujejo alkohol,

(b)

parfume in toaletne vode,

(c)

tobak in tobačne izdelke.

8. Poglavje

Predmeti, pridobljeni z dedovanjem

29. člen

V skladu z 6. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščeni predmeti, ki jih državljani Republike Slovenije in državljani, ki imajo bivališče v Republiki Sloveniji, podedujejo v tujini.

30. člen

(1)

Oprostitev plačila carine v skladu s prejšnjim členom ne velja za naslednje predmete:

(a)

alkohol in pijače, ki vsebujejo alkohol

(b)

tobak in tobačne izdelke,

(c)

komercialna vozila,

(d)

predmete, ki se uporabljajo v obrti ali poklicu, razen prenosnih instrumentov in naprav, ki jih je zapustnik uporabljal v svojem poklicu,

(e)

zaloge surovin in končnih proizvodov ter polproizvodov,

(f)

živino in kmetijske proizvode v količinah, ki presegajo običajne družinske potrebe.

(2)

Oprostitev v skladu s prejšnjim členom ne velja za predmete, kupljene z denarjem, dobljenim s prodajo podedovanih predmetov ali za predmete, kupljene s podedovanim denarjem.

31. člen

(1)

Oprostitev plačila carine je mogoče odobriti za predmete, ki so bili deklarirani za sprostitev v prost promet najpozneje v dveh letih od dneva pridobitve dediščine.

(2)

Podedovane predmete lahko upravičenec uvozi pri istem carinskem organu v večih ločenih pošiljkah v roku, ki ga določa prejšnji odstavek.

(3)

Če upravičenec zaradi višje sile ni mogel uvoziti podedovanih predmetov v dveh letih, se čas, ko je delovala višja sila, ne všteva v ta rok.

32. člen

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti tudi akt pristojnega organa v Republiki Sloveniji ali v tujini o podedovanju predmetov, ki jih uvaža.

(2)

Da bi se uveljavila oprostitev za podedovane rabljene predmete osebne garderobe zapustnika ali za njegove predmete za osebno rabo, se lahko, ne glede na prejšnji odstavek, priloži kot dokaz tudi smrtovnica.

9. Poglavje

Zdravila

33. člen

V skladu s 7. točko 161. člena carinskega zakona so plačila carine oproščena zdravila za osebno uporabo, ki jih upravičenec prinese s seboj ali prejme iz tujine v pošiljkah.

34. člen

(1)

Državljan Republike Slovenije in tuj državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, mora za uveljavitev oprostitve carinskemu organu predložiti ustrezen zdravniški recept ali njegovo fotokopijo.

(2)

Tuj državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, mora za uveljavitev oprostitve predložiti carinskemu organu izjavo, da potrebuje zdravila za osebno uporabo.

10. Poglavje

Specifična oprema in tehnični pripomočki, ki jih invalidi neposredno uporabljajo za življenje in delo ter nadomestni deli za to opremo in tehnične pripomočke

35. člen

(1)

Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev iz 8. točke 161. člena carinskega zakona mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti dokaz, da mu je deklarirana specifična oprema oziroma tehnični pripomoček neposredno potreben za življenje in delo oziroma dokaz, da deklarirane nadomestne dele potrebuje za uporabo te opreme oziroma pripomočkov.

(2)

Oprostitev plačila carine v skladu s tem poglavjem se lahko uveljavlja le za predmete, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe ter za:

-

nove osebne avtomobile z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 litra in dizelskega motorja do 1,9 litra oziroma

-

za nove osebne avtomobile z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do 2,0 litra in dieselskega motorja do 2,2 litra ter

-

od novih kombi vozil, posebej prirejenih za prevoz invalida na invalidskem vozičku vendar le, če se uvaža za potrebe osebe, ki zaradi telesne prizadetosti potrebuje invalidski voziček.

(3)

Kot dokazilo iz prvega odstavka tega člena upravičenecpredloži praviloma potrdilo pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene ustanove.

36. člen

(1)

Upravičenec, ki uveljavlja oprostitev plačila carine za kombivozilo, ki se na carinskem območju dodatno opremlja za prevoz invalida na invalidskem vozičkum, mora v roku treh mesecev od dneva sprostitve v prost promet carinskemu organu predložiti dokaz, da je bilo in kako je bilo vozilo dodatno opremljeno.

(2)

Če upravičenec v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži zadostnih dokazov za to, da je bilo in kako je bilo vozilo dodatno opremljeno, se za uvoženo vozilo obračunajo carinske dajatve v skladu s carinskim zakonom.

(3)

Kot dodatna oprema v smislu tega člena se lahko šteje vsaoprema, ki invalidni osebi omogoča vstop in namestitev invalida na invalidskem vozičku v vozilu.

37. člen

(1)

V skladu z 8. točko 161. člena carinskega zakona in drugim odstavkom 35.člena te uredbe lahko oprostitev plačila carine pri uvozu motornih vozil uveljavljajo samo naslednje osebe:

-

osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončnin ali medenice nastala najmanj 80 % telesna okvara;

-

osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;

-

osebe z zmerno, težjo in težko telesno in duševno prizadetostjo.

(2)

Za osebe iz tretje alinee prejšnjega odstavka se štejejo:

-

odrasle osebe, ki pridobijo status invalida v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo telesno in duševno prizadetih oseb;

-

otroci in maldoletniki z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju (točka b, c in č 3. člena pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, UR. l. RS, št. 18/77 - v nadaljevanju pravilnik), otroci in mladoletniki s težjo in težko motorično prizadetostjo (7. člen pravilnika) in otroci in maldoletniki s kombinacijo duševnih in telesnih motenj v razvoju (9. člen pravilnika), ki zaradi tega potrebujejo pripomoček oziroma pomoč druge osebe;

-

predšolski otroci, ki imajo stalne motnje v telesnem in duševnem razvoju in jih spremljajo mentalnohigienski dispanzerji pediatrične službe ali ustrezne specialistične klinike.

(4)

Oprostitev plačila carine v skladu s prvim odstavkom tega člena se lahko zahteva največ enkrat v treh letih.

38. člen

(1)

Oprostitev iz 35. člena te uredbe se uveljavlja na podlagi pisnega izvida in mnenja invalidske komisije, ustanovljene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo telesno in duševno prizadetih oseb ali potrdila pristojnega centra za socialno delo, ki ga le-ta izda na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju šoloobveznih otrok in mladoletnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju oziroma v primeru predšolskih otrok na podlagi potrdila zdravstvenega zavoda, ki ga le-ta izda na podlagi izvedenskega mnenja dispanzerske pediatrične službe ali ustrezne specialistične klinike. Vojni invalidi uveljavljajo oprostitev na podlagi pisnega izvida in mnenja invalidske komisije ustanovljene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Namesto pisnega izvida in mnenja invalidske komisije se lahko predloži odločba Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

(2)

Upravičenec lahko uveljavi pravico do carinske oprostitve, če carinskemu organu poleg izvida in mnenja komisije oziroma odločbe ali potrdila iz prvega odstavka tega člena priloži tudi naslednje dokaze:

-

da je sposoben voziti osebno motorno vozilo, kar dokazuje z ustreznim vozniškim dovoljenjem na svoje ime ali

-

upravičenčevo notarsko overjeno pisno pooblastilo osebi, ki ga bo prevažala, če upravičenec nima vozniškega dovoljenja oziroma ni sposoben voziti ali

-

odločbo o podaljšani roditeljski pravici ali odločbo o rejništvu ali odločbo o postavitvi skrbnika oziroma odločbo o skrbništvu.

Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve

Časovnica