Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji sporazuma med SFR Jugoslavijo in Republiko Francijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka s protokolom
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ-MP 28-373/1975, stran 849 DATUM OBJAVE: 6.6.1975
VELJAVNOST: od 14.6.1975 do 28.2.2007 / UPORABA: od 14.6.1975 do 28.2.2007
SFRJ-MP 28-373/1975
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.3.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
373. Zakon o ratifikaciji sporazuma med SFR Jugoslavijo in Republiko Francijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka s protokolom
Na podlagi 1. točke 337. člena ustave socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA S PROTOKOLOM.
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA S PROTOKOLOM.
Razglaša se zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Francijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka s protokolom, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 24. aprila 1975 in na seji Zbora in pokrajin dne 30. maja 1975.
PR št. 387
Beograd, 30. maja 1975
Predsednik republike Josip Broz Tito s.r.
Predsednik Skupščine SFRJ Kiro Gligorov s.r.
ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA S PROTOKOLOM
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO O IZOGIBANJU DVOJNEMU OBDAVČEVANJU DOHODKA S PROTOKOLOM
1. člen
Ratificira se sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Francijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka s protokolom, ki je bil podpisan dne 23. marca 1974 v Parizu v srbohrvaškem in francoskem izvirniku.
2. člen
Besedilo sporazuma s protokolom v slovenskem prevodu se glasi:
SPORAZUM
MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO
MED SOCIALISTIČNO FEDERATIVNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO IN REPUBLIKO FRANCIJO
katerega namen je izogniti se dvojnemu obdavčevanju dohodka.
Vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlada Republike Francije sta se v želji, da bi sklenili sporazum, katerega namen je, izogniti se dvojnemu obdavčevanju dohodka, sporazumeti o naslednjem:
I. poglavje UPORABA SPORAZUMA
1. člen
Osebe, na katere se nanaša sporazum:
Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti posamezne države pogodbenice ali rezidenti obeh. držav pogodbenic.
2. člen
Davki, na katere se nanaša sporazum:
1.
Ta sporazum se uporablja za davke na dohodek, ki se pobirajo za državi pogodbenici, za njune družbenopolitične ter interesne skupnosti, ne glede na sistem, kako se pobirajo.
2.
Za davke na dohodek se štejejo davki, ki se plačujejo na celoten dohodek ali njegove elemente; z njimi so mišljeni tudi davki na dobiček, doseženi z odsvojitvijo premičnin in nepremičnin.
3.
Davki, za katere se uporablja sporazum, so:
a)
glede Francije:
-
davek na dohodek (limpot sur le revenu)
-
davek na dobiček družbe ter drugih pravnih oseb (limpot sur les societes),
pri čemer so mišljeni tudi vsi odtegljaji ter vse akontacije in predujmi navedenih davkov (v nadaljnjem besedilu: »francoski davek«);
b)
glede Jugoslavije:
i.
ustrezni davki na dohodek in prispevki iz dohodka fizičnih oseb (nesamostojne dejavnosti, dohodek kmetijskih gospodarstev, dohodek obrtnikov ter drugih samostojnih dejavnosti);
ii.
prispevek iz skupnega dohodka občanov;
iii.
prispevek iz dohodka, ki izvira iz uporabe ali dovolitve uporabe avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
iv.
davek na dobiček tujih oseb, ki vlagajo sredstva v domače podjetje za skupno poslovanje (v nadaljnjem besedilu »jugoslovanski davek«).
4 Sporazum se bo uporabljal tudi za enake ali podobne davke, ki bodo vpeljani po podpisu tega sporazuma in bodo dodani veljavnim davkom, ali s katerimi bodo le-ti nadomeščeni. Pristojni organi držav pogodbenic se bodo med seboj obveščali o pomembnejših spremembah, nastalih v njihovi davčni zakonodaji.
II. poglavje DEFINFCIJE
3. člen
Splošne definicije
1. V smislu tega sporazuma pomeni:
a)
izraz »država« v skladu s kontekstom Francijo ali Jugoslavijo;
b)
izraz »Francija« - evropska in čezmorska območja (Guadeloupe, Guiana, Martiniqtue in Reunion) Republike Francije ter cone, ki so izven teritorialnih voda Francije, na katerih lahko Francija v skladu z mednarodnim pravom po »svoji lastni zakonodaji izvršuje pravice, ki se nanašajo na morsko dno, na podmorje in njegova naravna bogastva;
c)
izraz »Jugoslavija« - ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije in cone, ki so izven njenih teritorialnih voda, na katerih lahko Jugoslavija v skladu z mednarodnim pravom po svoji lastni zakonodaji izvršuje pravice, ki se nanašajo na morsko dno, na podmorje in njegova naravna bogastva;
d)
izraz »oseba« - fizične osebe, družbe in vse druge grupacije oseb;
e)
izraz »družba« vsako pravno osebo ali drugo entiteto, ki se za obdavčevanje šteje za pravno osebo;
f)
izraz »podjetje posamezne države pogodbenice« in izraz »podjetje druge države pogodbenice« označujeta skupno podjetje, ki ga izkorišča rezident ene države pogodbenice, ali podjetje, ki ga izkorišča rezident druge države pogodbenice;
g)
izraz »pristojni organ« pomeni:
1)
v Franciji: ministra za gospodarstvo in finance ali njegovega po predpisih pooblaščenega predstavnika;
2)
v Jugoslaviji: zveznega sekretarja za finance ali njegovega po predpisih pooblaščenega predstavnika.
2. Sleherni izraz, ki ni drugače oprede]jen, ima za uporabo tega sporazuma v posamezni državi pogodbenici tisti smisel, ki mu ga daje njena zakonodaja, nanašajoča se na tiste davke, ki so predmet tega sporazuma, razen če stavčna zveza ne zahteva drugačne razlage.
4. člen
Davčni demicil
1. Po tem sporazumu pomeni izraz »rezident posamezne države pogodbenice« sleherno osebo, ki je po njeni zakonodaji njen davčni zavezanec, bodisi zato, ker ima v njej svoje stalno prebivališče, začasno prebivališče ali sedež uprave, bodisi zaradi kakšnega drugega podobnega merila.
2. Kadar se kakšna fizična oseba po prvem odstavku tega člena šteje za rezidenta obeh držav pogodbenic, se njen status določi po tehle pravilih:
a)
taka oseba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče. Če ima oseba stalno prebivališče v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, s katero ima najožje osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče ugotoviti države pogodbenice, v kateri ima oseba svoje življenjske interese, ali če oseba nima stalnega prebivališča v nobeni državi pogodbenici, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, v kateri ima svoje običajno začasno prebivališče;
c)
če ima ta oseba običajno začasno prebivališče v obeh državah pogodbenicah ali če nima v nobeni državi običajnega začasnega prebivališča, se šteje za rezidenta tiste države pogodbenice, ki je njen državljan;
d)
če je ta oseba državljan obeh držav pogodbenic ali če ni državljan nobene od njiju, rešijo vprašanje sporazumno pristojni organi držav pogodbenic.
3. Kadar se šteje oseba, ki ni fizična oseba, po prvem odstavku tega člena za rezidenta obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident tiste države pogodbenice, v kateri je dejansko sedež njene uprave.
5. člen
Stalno poslovno mesto
1. Po tem sporazumu pomeni izraz »stalno poslovno mesto« stalno poslovno mesto, v katerem opravlja podjetje v celoti ali deloma svojo dejavnost.
2. Z izrazom »stalno poslovno mesto« so mišljeni zlasti:
a)
sedež uprave
b)
podružnica
c)
pisarna
d)
tovarna
e)
delavnica
f)
rudnik, kamnolom ali kakršenkoli drug kraj, se pridobivajo naravna bogastva,
g)
izvajanje gradbenih in montažnih del, ki trajajo dalj kot dvanajst mesecev.
3. Ne šteje se, da obstoji stalno poslovno mesto:
a)
če ga podjetje uporablja izključno za nakup uskladiščevanje, razstavljanje ali dobavo blaga, ki pripada podjetju;
b)
če je blago, ki pripada podjetju, uskladiščeno izključno za zaloge, razstave ali dobave;
c)
če je blago, ki pripada podjetju, uskladiščeno izključno zato, da bi ga kakšno drugo podjetje dodelovalo.
d)
če ga podjetje uporablja izključno za nakup blaga ali zbiranje informacij;
e)
če ga podjetje uporablja izključno za reklamiranje, dajanje obvestil, znanstvena raziskovanja ali podobne dejavnosti, ki so pripravljalnega ali pomožnega značaja.
4. Oseba, ki dela v eni državi pogodbenici za podjetje druge države pogodbenice - razen če ne gre za posredovalca, ki uživa samostojen status in se nanj nanaša peti odstavek tega člena - se šteje za »stalno poslovno mesto« v prvi državi, če ima v njej pooblastila, ki jih trajneje uporablja in sme na podlagi njih sklepati v imenu podjetja pogodbe, razen če je njeno poslovanje omejeno na nakupovanje blaga za podjetje.