na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cpg 46/2020 - postopek v sporu majhne vrednosti - zahtevek za plačilo uporabnine - nedoločen zahtevek - izpraznitev nepremičnin - zapadlost plačila - nedopustno ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
27.2.2020
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cpg 46/2020
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00031743
SENAT, SODNIK
dr. Damjan Orož
INSTITUT VSRS
postopek v sporu majhne vrednosti - zahtevek za plačilo uporabnine - nedoločen zahtevek - izpraznitev nepremičnin - zapadlost plačila - nedopustno razpolaganje strank z zahtevki - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pripoznava zahtevka - obrazložitev dopolnilne sodbe
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana dopolnilna sodba.
JEDRO
Tudi skopa obrazložitev ne pomeni kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če je jasno, na kaj se razlogi sodišča nanašajo.
Če sodišče pripoznave zahtevka (v konkretnem primeru fikcije pripoznave na podlagi opustitve odgovora na tožbo) ne dovoli oziroma ne upošteva, čeprav ne gre za nedopustno razpolaganje strank, pomeni, da je sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni zahtevala tudi izpraznitve njenih nepremičnin, temveč zgolj plačilo uporabnine iz naslova neupravičene pridobitve (s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). Na podlagi dejstva, da torej ni mogoče določiti trenutka izpraznitve nepremičnin, ni določljiv niti trenutek, ko bi vtoževane uporabnine sploh zapadle v plačilo. Sodna praksa o uporabi 311. člena ZPP, ki je nasprotna pritožbenemu naziranju tožeče stranke, je jasna. V takšni situaciji je sama posledica, ki jo tožeča stranka zahteva, nemogoča, to pa pomeni nedopustno razpolaganje strank.
Če sodišče pripoznave zahtevka (v konkretnem primeru fikcije pripoznave na podlagi opustitve odgovora na tožbo) ne dovoli oziroma ne upošteva, čeprav ne gre za nedopustno razpolaganje strank, pomeni, da je sodišče storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni zahtevala tudi izpraznitve njenih nepremičnin, temveč zgolj plačilo uporabnine iz naslova neupravičene pridobitve (s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). Na podlagi dejstva, da torej ni mogoče določiti trenutka izpraznitve nepremičnin, ni določljiv niti trenutek, ko bi vtoževane uporabnine sploh zapadle v plačilo. Sodna praksa o uporabi 311. člena ZPP, ki je nasprotna pritožbenemu naziranju tožeče stranke, je jasna. V takšni situaciji je sama posledica, ki jo tožeča stranka zahteva, nemogoča, to pa pomeni nedopustno razpolaganje strank.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.