na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravila o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2527/2000, stran 7161 DATUM OBJAVE: 16.6.2000
VELJAVNOST: od 16.6.2000 / UPORABA: od 16.6.2000
RS 54-2527/2000
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.6.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
2527. Pravila o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih
V skladu s 13. členom pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih (Uradni list RS, št. 7/98), so: Upravni odbor Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Svet Zavoda Študentski domovi v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Vlada Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998 sprejeli
P R A V I L A
o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih
o pogojih, merilih in postopku za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Pravila urejajo pogoje in merila ter postopek za sprejem študentov v študentske domove, način določanja prednostnih seznamov za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih prek študentskih domov oddajajo v najem.
2. POGOJI IN MERILA ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Pogoji
2. člen
Za sprejem v študentske domove, dijaške domove in k zasebnikom (v nadaljnjem besedilu: študentski domovi), ki jih je ustanovila ali soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, ki:
1.
ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij ali ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu pa ni zaposlen ali iskalec zaposlitve,
2.
povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem letu, ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
3.
ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
4.
ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:
-
če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
-
če nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno ali
-
če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v študentskih domovih lahko biva spremljevalec študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi.
2. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za sprejem
1. Uspešnost študija
3. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upošteva uspeh zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18.
Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu se točkuje takole:
------------------------------------------------------
Ocene pri maturi Ocene pri Točke
zaključnem izpitu
------------------------------------------------------
23-24 18-20 5
18-22 14-17 4
13-17 10-13 3
10-12 8-9 2
------------------------------------------------------Študentom vpisanim v drugi letnik ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
2. Izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti
4. člen
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje še 50 točk, če študent predloži dokazilo o:
-
maturitetnem spričevalu s pohvalo ali
-
mednarodni nagradi za umetniške dosežke,
-
statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do osmega mesta na evropskem ali svetovnem prvenstvu, univerziadi ali olimpiadi in ni starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
-
pohvali ali medalji na mednarodni olimpiadi znanja.
K točkam za učni uspeh ali študijski uspeh se prišteje še 30 točk, če študent predloži dokazilo o:
-
državni nagradi za umetniške dosežke ali
-
status kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do tretjega mesta na državnem prvenstvu in ni starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
-
zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja.
Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer tisto, ki je za študenta najugodnejše.
3. Materialni položaj
5. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.
4. Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija
6. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je 100.
5. Posebne socialne, zdravstvene razmere študenta in drugo
7. člen
Komisija za sprejem dodeli študentu za posebno težke socialne, zdravstvene ali druge razmere, k točkam za materialni položaj še do 50% točk.
Kot posebno težke zdravstvene razmere se šteje zlasti, če je študent brez staršev, oziroma skrbnikov, če so ti brezposelni, ali če je najmanj 80% invalid ali težak bolnik. Študent priloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organi), če jih ima možnost pridobiti.
Študentom, žrtvam naravnih katastrof, ki se jim je zaradi tega poslabšal materialni položaj, se k točkam za materialni položaj dodeli še do 50% točk.
Komisija za sprejem v primerih, ko se študent sklicuje na težke socialne, zdravstvene ali druge razmere, obvezno zaprosi za mnenje ustrezno strokovno ustanovo in odloči o dodelitvi točk iz tega naslova na podlagi tako pridobljenega mnenja.
Kot druge posebno težke razmere se šteje tudi oddaljenost od stalnega prebivališča več kot 25 km od kraja študija ob ne več kot dvakratni možnosti javnega prevoza dnevno.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
8. člen
Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, ki niso starejši od 27 let, ko prvič vložijo prošnjo za sprejem, se k točkam za materialni položaj prišteje še 50 točk.
6. Dodatno razvrstitveno merilo
9. člen
Če ima po merilih od 3. do 8. člena teh pravil več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni seznam glede na uspešnost študija.
3. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za podaljšanje bivanja
10. člen
Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka 1. člena lahko zaprosi, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.
11. člen
Bivanje v študentskem domu se podaljšuje toliko časa, kot traja en dodiplomski študijski program podaljšan za dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra ter za čas enega podiplomskega študijskega programa.
Študenti, ki so med študijem izrabili pravico do enkratnega ponavljanja ali zamenjali študijski program ter priložijo dokazila o manjkajočih študijskih obveznostih oziroma potrdilo mentorja, da morajo biti zaradi narave diplomskega dela navzoči v kraju študija, se bivanje podaljša za šest mesecev po koncu zadnjega semestra.
Bivanje se lahko izjemoma podaljša tudi študentom:
-
ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 7. člena teh pravil, in sicer največ za eno leto,
-
zaradi materinstva,
-
ki so končali višješolski študij in ga nadaljujejo po visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Določba prvega odstavka tega člena velja za študenta, ki je bival v študentskih domovih od prvega letnika študija dalje. Bivanje se sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik obiskuje, ko se prvič vseli v študentski dom. Izjeme veljajo le v primerih, navedenih v drugem in tretjem odstavku tega člena.
3. ORGANI IN POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Komisija za sprejem in komisija za pritožbe
12. člen
O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o drugih zadevah, ki jih določajo ta pravila, odloča komisija za sprejem študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija za sprejem ima sedem članov. Dva člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih imenuje pristojni organ visokošolskega zavoda, dva člana imenuje Svet zavoda Študentskih domov in nista študenta, en član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih, imenuje ga Študentska organizacija, en član je študent iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, imenuje ga Študentski svet visokošolskega zavoda, enega člana pa imenuje Študentski svet stanovalcev Študentskih domov.
13. člen