TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 168/2001, I Ips 314/2002 z dne 21. 12. 2004 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 516/2000 z dne 30. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 53/98 z dne 15. 3. 2000 se ne sprejme.

Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico meritorne odločitve.Do slednje je v obravnavani zadevi prišlo. Zgolj pritožnikovo nezadovoljstvo z izpodbijanimi odločitvami pa za izkaz zatrjevane kršitve še ne zadošča. Očitka, da pritožniku ni bila zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker naj bi pri sojenju sodelovala sodnica porotnica, pri kateri naj bi bil zaradi obstoja določenih okoliščin podan dvom v njeno nepristranskost, Ustavno sodišče ni moglo presojati. Za njeno presojo namreč ni podana procesna predpostavka materialne izčrpanosti, saj pritožnik te kršitve ni uveljavljal v sodnem postopku in v okviru pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo. Ker je sodišče pri zavrnitvi predloga za zaslišanje obremenilne in razbremenilne priče zadostilo kriterijem, ki jih je v zvezi s presojo morebitne kršitve pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave in točke d) tretjega odstavka 6. člena EKČP postavilo Ustavno sodišče. Zato za zatrjevane kršitve očitno ne gre.