Nalaganje dokumenta...
Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic (prečiščeno besedilo)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 15-236/1963, stran 345 DATUM OBJAVE: 17.4.1963
VELJAVNOST: od 17.4.1963 do 29.4.1964 / UPORABA: od 17.4.1963 do 29.4.1964
SFRJ 15-236/1963
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 30.4.1964 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
236. Zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic (prečiščeno besedilo)
Na podlagi 35. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic ("Uradni list FLRJ" št. 13/63) sta zakonodajna odbora Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine na svojih sejah dne 7. aprila 1963 določila spodnje prečiščeno besedilo zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic.
Prečiščeno besedilo je sestavljeno iz zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic ("Uradni list FLRJ" št. 50/60), zakona o spremembah zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic ("Uradni list FLRJ" št. 16/61) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic ("Uradni list FLRJ" št. 13/63), v katerih je navedeno, kdaj so začeli ti zakoni veljati in od kdaj se uporabljajo.
SNS/A/26.
Beograd, 7. aprila 1963.
Zvezna ljudska skupščina
Predsednik Predsednik Zakonodajnega odbora Zakonodajnega odbora Zbora proizvajalcev:
Zveznega zbora: Maks Krmelj s. r. dr. Maks Šnuderl s. r.
Predsednik Predsednik Zakonodajnega odbora Zakonodajnega odbora Zbora proizvajalcev:
Zveznega zbora: Maks Krmelj s. r. dr. Maks Šnuderl s. r.
Z A K O N
O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC (prečiščeno besedilo)
O ORGANIZACIJI JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC (prečiščeno besedilo)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Jugoslovanske železnice obsegajo železniške proge z vsemi sredstvi, ki jih uporabljajo za prevoz železniškega transportna podjetja.
Prevoz potnikov in blaga v javnem prometu na jugoslovanskih železnicah opravljajo železniška transportna podjetja.
Pri zagotavljanju pogojev za prevoz potnikov in blaga sodelujejo ob pogojih, ki jih določajo ta zakon in drugi predpisi, tudi druge gospodarske organizacije in zavodi.
2. člen
Za železniška transportna podjetja in njihove sekcije ter za druge v Skupnosti jugoslovanskih železnic združene gospodarske organizacije in zavode (Skupnost JŽ) veljajo splošni predpisi o gospodarskih organizacijah, če ni v tem zakonu drugače določeno.
3. člen
Tarife za prevoz potnikov in blago so praviloma enotne.
Enotne tarife za prevoz potnikov in blaga predpisuje Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom.
Železniška transportna podjetja imajo lahko poleg enotnih tarif tudi lastne tarife, ki veljajo na njihovem območju (diferencirane tarife).
Diferencirane tarife predpisujejo skupnosti železniških podjetij oziroma železniška transportna podjetja v soglasju s skupnostjo JŽ.
Za postopno uvedbo diferenciranih tarif določa Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom splošne pogoje in merila za te tarife.
4. člen
Z zveznim družbenim planom ali s svojim odlokom uravnava Zvezna ljudska skupščina raven železniških tarif z gibanjem gospodarstva ter s pogoji poslovanja in potrebami razvoja železniških transportnih podjetij.
5. člen
Železniška transportna podjetja in druge gospodarske organizacije in zavodi iz 1. člena tega zakona tvorijo skupnost železniških podjetij (skupnost žp).
K skupnosti žp lahko pristopijo tudi druge gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali vzdrževanjem železniških transportnih sredstev ali s kakšno drugo dejavnostjo za jugoslovanske železnice.
Skupnosti žp ni v ljudski republiki, v kateri je eno samo železniško transportno podjetje.
Izvršni svet ljudske republike lahko sklene, da se v ljudski republiki ne formira skupnost žp oziroma da se obstoječa skupnost žp odpravi, če je podjetij malo ali sicer ni potrebe, da se skupnost formira oziroma da ostane.
6. člen
Skupnost žp, železniška transportna podjetja ter druge gospodarske organizacije in zavodi iz 1. člena tega zakona tvorijo Skupnost JŽ.
7. člen
Skupnost žp in Skupnost JŽ skrbijo za napredek in skladen razvoj jugoslovanskih železnic ter za pravilnost in rednost železniškega prometa in opravljajo s pooblastilom železniških transportnih podjetij ter drugih v skupnostih vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov zadeve, ki so zanje skupnega pomena, in druge s tem zakonom in drugimi zveznimi predpisi določene zadeve.
8. člen
Skupnost žp vodijo predstavniki v njej vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov.
Skupnost JŽ vodijo predstavniki skupnosti žp in v Skupnosti JŽ vdruženih gospodarskih organizacij in zavodov.
9. člen
Skupnosti žp in Skupnost JŽ so pravne osebe.
Skupnosti žp in Skupnost JŽ imajo vsaka svoja pravila, ki si jih same predpišejo v soglasju z republiškim oziroma z Zveznim izvršnim svetom.
10. člen
Železniška transportna podjetja, skupnosti žp in Skupnost JŽ lahko ustanavljajo gospodarska podjetja za prevoz s cestnimi prometnimi in drugimi prevoznimi sredstvi ter druge gospodarske organizacije in zavode (šole, inštitute, železničarske zdravstvene zavode in dr.).
Z aktom o ustanovitvi se določi, ali sta gospodarska organizacija oziroma zavod iz prvega odstavka tega člena vdružena v skupnost žp oziroma v Skupnost JŽ.
11. člen
Uporabo prometno-tehničnih določb, določb o varnosti prometa in določb, ki se nanašajo na rednost prometa na jugoslovanskih železnicah, nadzoruje inšpekcija železniškega prometa, ki je pri skupnosti žp oziroma pri Skupnosti JŽ.
12. člen
Državni organi imajo nasproti železniškim transportnim podjetjem, skupnostim žp in Skupnosti JŽ samo tiste pravice, katere jim dajejo zakon in na podlagi zakona izdani predpisi.
II. ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA PODJETJA
13. člen
Železniška transportna podjetja ustanavlja izvršni svet ljudske republike po zaslišanju Skupnosti JŽ.
Če obsega železniško transportno podjetje železniške proge, ki se raztezajo tudi po drugi ljudski republiki, je potrebno za ustanovitev podjetja tudi soglasje izvršnega sveta te ljudske republike.
14. člen
Železniško transportno podjetje se ustanovi za del omrežja železniških prog, ki pomeni prometno celoto in zagotavljajo prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje in delavsko samoupravljanje.
Železniško transportno podjetje sestavljajo praviloma prometna sekcija (skupina postaj na določenem delu omrežja železniških prog), sekcija za vleko (matična kurilnica s strojnimi postajami in kurilniškimi podružnicami) ter sekcija za vzdrževanje prog.
Železniško transportno podjetje ima lahko sekcijo za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav ter sredstev za zveze in pa druge sekcije, ki v okviru podjetja sodelujejo pri zagotavljanju prevoznih pogojev.
Sekcije železniškega transportnega podjetja vodijo organi delavskega samoupravljanja.
Skupščina Skupnosti JŽ določa merila, po katerih se ugotavlja, kateri del omrežja železniških prog iz prvega odstavka tega člena pomeni prometno celoto, ki zagotavlja prometno-tehnične pogoje za samostojno poslovanje železniškega transportnega podjetja.
15. člen
Za razdelitev ali spojitev železniških transportnih podjetij je potrebno dovoljenje izvršnega sveta ljudske republike.
Prvi odstavek 13. člena in peti odstavek 14. člena tega zakona se smiselno uporabljata pri razdelitvi ali spojitvi železniških transportnih podjetij.
16. člen
Pravila železniškega transportnega podjetja predpiše delavski svet podjetja, potrdi pa jih upravni organ ljudske republike, ki je pristojen za promet.
17. člen
Železniško transportno podjetje si napravi načrt svojega poslovanja in razvoja v skladu s smernicami družbenih planov in s splošnim programom razvoja jugoslovanskih železnic.
18. člen
Vozni red je za železniško transportno podjetje obvezen.
Če se železniško transportno podjetje ne drži voznega reda v skupnem notranjem ali v mednarodnem prometu, plača odškodnino tistemu železniškemu transportnemu podjetju, ki je s tem oškodovano.
Skupnost JŽ določa pogoje in način obračunavanja in plačevanja odškodnine iz drugega odstavka tega člena.
Vozni red za vlake, ki vozijo samo po njegovem območju, določa železniško transportno podjetje v skladu z voznim redom, ki je določen za vlake v skupnem notranjem in v mednarodnem prometu.
Železniško transportno podjetje lahko uvaja in odpravlja vlake, ki vozijo samo po njegovem območju.
19. člen
Železniško transportno podjetje opravlja posle v zvezi s tarifami v skladu s tem zakonom in dovoljuje komercialne popuste za prevoz na svojem območju v skladu s pogoji, ki jih določi Skupnost JŽ.
Železniško transportno podjetje opravlja določene tarifne, tehnične in druge posle s področja mednarodnega železniškega prometa v skladu s pogoji, ki jih določa Skupnost JŽ.
Železniška transportna podjetja lahko pooblastijo skupnost žp, da opravlja zanje posamezne posle iz prvega in drugega odstavka tega člena.
20. člen
Poleg prevoza po jugoslovanskih železnicah lahko prevažajo železniška transportna podjetja potnike in blago tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, če izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za tak prevoz.
Za prevoz potnikov in blaga z drugimi prevoznimi sredstvi veljajo predpisi, ki veljajo sicer za prevoz potnikov in blaga s takimi prevoznimi sredstvi.
21. člen
Celotni dohodek železniškega transportnega podjetja tvorijo dohodki od prevoza potnikov in blaga in dohodki od drugih dejavnosti.
Natančnejše določbe o tem, kako se ugotavljajo dohodki posameznih železniških transportnih podjetij, ki so udeležena pri skupnem prevozu potnikov in blaga, izdaja Skupnost JŽ v soglasju z Zveznim izvršnim svetom.
22. člen
Železniško transportno podjetje obračunava in vplačuje enotno obveznosti do družbene skupnosti za svoje sekcije, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom.
Železniško transportno podjetje deli ugotovljeni čisti dohodek na del, ki je namenjen za sklade podjetja in osebne dohodke njegovih v upravi zaposlenih delavcev, in na del, ki pripada sekcijam, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom.
Osnove za delitev čistega dohodka v smislu drugega odstavka tega člena so določene v pravilih podjetja.
Čisti dohodek se deli med posamezne sekcije, ki poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, v sorazmerju z opravljenim delom in uspehom, ki ga je dosegla sekcija v svojem poslovanju, po merilih in normativih, ki jih določi delavski svet železniškega transportnega podjetja.
23. člen
Za zagotovitev skladnega razvoja osnovnih transportnih zmogljivosti, ki jih predvideva naprej določeni splošni program za razvoj jugoslovanskih železnic, se ustanovi sklad za modernizacijo jugoslovanskih železnic (v nadaljnjem besedilu: "sklad za modernizacijo").
Železniška transportna podjetja vlagajo v sklad za modernizacijo 5% svojega dohodka in določen del svojih amortizacijskih sredstev.
Del amortizacijskih sredstev, ki ga železniška transportna podjetja vlagajo v sklad za modernizacijo, določa skupščina Skupnosti JŽ v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze, z omejitvijo, da ne more določiti dela, ki bi znašal več kot 10% amortizacijskih sredstev, ki jih doseže podjetje.
Železniška transportna podjetja lahko vlagajo iz svojih amortizacijskih sredstev v skladu za modernizacijo tudi večje zneske, kot je znesek, določen po tretjem odstavku tega člena, lahko pa tudi druga sredstva iz svojih skladov.
Politične teritorialne enote, zavodi ter gospodarske in druge organizacije lahko vlagajo sredstva v sklad za modernizacijo in določijo, da se ta sredstva uporabijo za financiranje določenih investicijskih objektov iz splošnega programa za razvoj jugoslovanskih železnic.
Sredstva, ki jih organizacije po drugem do petem odstavku tega člena vložijo v sklad za modernizacijo, jim sklad vrne z obrestmi.
Skupščina Skupnosti JŽ predpiše v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze pogoje, po katerih vlagajo železniška transportna podjetja sredstva v sklad za modernizacijo po drugem in tretjem odstavku tega člena, obrestno mero, po kateri jim sklad za modernizacijo obrestuje vložena sredstva, ter način in roke za vrnitev teh sredstev železniškim transportnim podjetjem.
Skupnost JŽ lahko sklepa za potrebe sklada za modernizacijo kreditne pogodbe po splošnih predpisih.
Skupščina Skupnosti JŽ usmerja v skladu s splošnim programom razvoja jugoslovanskih železnic uporabo sredstev iz sklada za modernizacijo.
Sredstva sklada za modernizacijo so naložena pri Jugoslovanski investicijski banki in se lahko v obliki kredita dajejo železniškim transportnim podjetjem.
Kredite iz sklada za modernizacijo daje Jugoslovanska investicijska banka po predpisih, ki sicer veljajo za dejanje kreditov, pri tem pa upošteva tudi pogoje, s katerimi so bila sredstva vložena v sklad, in smernice, ki jih je določila skupščina Skupnosti JŽ.
24. člen
Železniško transportno podjetje lahko prenese neposredno po pogodbi brez povračila osnovna sredstva na drugo železniško transportno podjetje.
25. člen
Železniško transportno podjetje predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev svoje uprave in določa načela za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov delavcev svojih sekcij.
26. člen
Železniško transportno podjetje ni dolžno prevzeti železniškega objekta, za katerega ni bilo investitor, če spozna, da za to nima gospodarskega interesa.
Železniško transportno podjetje sme trajno ustaviti prevoz potnikov in blaga na posameznih progah ali delih prog samo, če se s tem strinja izvršni svet ljudske republike.
Če se izvršni svet ljudske republike ne strinja s tem, da se trajno ustavi nerentabilna proga ali del proge, ukrene, kar je treba, da se železniškemu transportnemu podjetju zagotovijo sredstva za kritje izgub, ki nastanejo zaradi tega v njegovem poslovanju, če ni možnosti, da bi se take izgube krile iz drugih virov.
27. člen
Železniško transportno podjetje mora brez odlašanja izvrševati zahteve skupnosti žp glede dnevne izravnave tovornih voz (6. točka 45. člena).
Pri izravnavi tovornih voz mora skupnost žp preskrbeti železniškemu transportnemu podjetju na njegovo zahtevo za njegovo poslovanje najmanj toliko voz, kolikor njegovih voz je v prometu.
Izjemoma se sme število po drugem odstavku tega člena določenih voz zmanjšati, če je to potrebno zaradi prevoza, za katerega je določena prednost (104. člen).
Železniško transportno podjetje ima pravico do odškodnine za svoje tovorne vozove, ki jih po izravnavi uporablja drugo železniško transportno podjetje.
Odškodnina iz četrtega odstavka tega člena se odmerja tako, da je železniškemu transportnemu podjetju zagotovljen vsaj povprečen dohodek, ki ga imajo podjetja od posameznega voza.
Natančnejše določbe o izravnavi tovornih voz in o načinu ugotavljanja in obračunavanja odškodnine izda Skupnost JŽ.
28. člen
Direktorja železniškega transportnega podjetja postavlja in odstavlja izvršni svet ljudske republike na predlog delavskega sveta podjetja. Postavitev predlaga delavski svet na podlagi razpisa.
Strokovno izobrazbo in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor železniškega transportnega podjetja, določajo pravila podjetja.
29. člen
Za izvajanje določb o varnosti in rednosti železniškega prometa je direktor železniškega transportnega podjetja odgovoren direktorju skupnosti žp.
30. člen
Direktor železniškega transportnega podjetja ima pravico izdajati šefom sekcij železniškega transportnega podjetja odredbe, ki se tičejo varnosti in rednosti železniškega prometa.
Druge pravice direktorja podjetja nasproti šefom sekcij so določene v pravilih podjetja v skladu s splošnimi predpisi.
31. člen
Direktor železniškega transportnega podjetja je dolžan razveljaviti sklepe in odredbe organov podjetja in sekcij, če nasprotujejo določbam o varnosti prometa.
Zoper odločbo direktorja železniškega transportnega podjetja je dovoljena v osmih dneh od njene vročitve pritožba na direktorja skupnosti žp.
Pritožba zoper odločbo, izdano po drugem odstavku tega člena, ne zadrži izvršitve odločbe.
Zoper odločbo o pritožbi ni mogoč upravni postopek in ne upravni spor.
32. člen
Sekcije železniškega transportnega podjetja ustanavlja delavski svet podjetja.
O delitvi, spojitvi ali odpravi sekcije odloča delavski svet podjetja z delavskim svetom sekcije.
33. člen
Prometne sekcije, sekcije za vleko, sekcije za vzdrževanje prog ter sekcije za vzdrževanje signalnovarnostnih naprav in sredstev za zvezo železniškega transportnega podjetja poslujejo kot obrati z notranjim obračunom, druge sekcije, ki se ukvarjajo z izdelovanjem in vzdrževanjem transportnih sredstev ali z drugimi dejavnostmi v okviru podjetja, pa lahko poslujejo kot obrati z notranjim obračunom ali kot obrati s samostojnim obračunom.
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki posluje kot obrat s samostojnim obračunom, lahko postane po splošnih predpisih samostojno podjetje.
Natančnejše določbe o notranji organizaciji železniškega transportnega podjetja in njegovih sekcij ter o njihovem poslovanju so v pravilih podjetja.
34. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno uporablja njegova osnovna sredstva, ki so namenjena za neposredno izpolnjevanje njenih nalog, izvzemši osnove transportne zmogljivosti (vozila, proge, signalno-varnostne naprave ter sredstva za zvezo).
Delavski svet železniškega transportnega podjetja lahko odloči, da uporablja sekcija samostojno tudi določene osnovne transportne zmogljivosti.
Pravila železniškega transportnega podjetja določajo pogoje, ob katerih sme sekcija v mejah veljavnih predpisov prenašati, odtujevati, izločati, iz uporabe ali oddajati v zakup določena osnovna sredstva, ki jih samostojno uporablja.
35. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja si napravi načrt svojega poslovanja in razvoja na podlagi nalog iz načrta poslovanja in razvoja železniškega transportnega podjetja.
36. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki posluje kot obrati z notranjim obračunom, deli samostojno njej pripadajoči čisti dohodek na del, namenjen za osebne dohodke svojih delavcev, in na del, namenjen za posvečanje sredstev skladov podjetja, s katerimi samostojno razpolaga sekcija.
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki posluje kot obrat s samostojnim obračunom, oblikuje in deli svoj celotni dohodek ter obračunava in plačuje obveznosti do družbene skupnosti samostojno, po splošnih predpisih.
37. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja predpiše pravilnik o delitvi osebnih dohodkov svojih delavcev v skladu z načeli o delitvi osebnih dohodkov, ki jih določi železniško transportno podjetje.
38. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno razpolaga z amortizacijo od osnovnih sredstev, ki jih samostojno uporablja.
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno razpolaga s sredstvi za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, ki jih samostojno uporablja.
Železniško transportno podjetje določa kalkulacijsko stopnjo investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev za vse podjetje.
39. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno uporablja obratna sredstva, ki jih potrebuje za svoje poslovanje.
Višino obratnih sredstev, ki jih samostojno uporablja sekcija, določa delavski svet železniškega transportnega podjetja.
40. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno odloča o investicijah, ki jih financira iz sredstev skladov podjetja, s katerimi samostojno razpolaga.
41. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja lahko opravlja poleg svoje glavne dejavnosti tudi druge dejavnosti zase ter za druge sekcije železniškega transportnega podjetja ali za druge osebe.
Sekcija železniškega transportnega podjetja samostojno razpolaga z dohodkom iz dejavnosti, ki ne spadajo v njeno glavno dejavnost.
42. člen
Sekcija železniškega transportnega podjetja, ki posluje kot obrat z notranjim obračunom, sestavlja periodične in letne obračune, v katerih izkaže uspehe svojega poslovanja.
Natančnejše določbe o sestavljanju obračunov iz prvega odstavka tega člena so v pravilih železniškega transportnega podjetja.