Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in...

4132. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba ureja izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva, podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov in podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti iz programa, ki ureja razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2)

Ta uredba za ukrep in podukrepa iz prejšnjega odstavka določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe za izvajanje:

1.

Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);

2.

Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1017 z dne 15. aprila 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 224 z dne 24. 6. 2021, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);

3.

Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);

4.

Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1310/2013/EU);

5.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/841 z dne 19. februarja 2021 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 glede pravil o neizpolnjevanju v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, ovc in koz ter izračunu ravni upravnih kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival (UL L št. 186 z dne 27. 5. 2021, str. 12);

6.

Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 z dne 22. 1. 2019, str. 5);

7.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/73 z dne 26. januarja 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 27 z dne 27. 1. 2021, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);

8.

Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/540 z dne 26. marca 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede nekaterih obveznosti obveščanja, pregledov na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ter predložitve zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo (UL L št. 108 z dne 29. 3. 2021, str. 15) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);

9.

Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);

10.

Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);

11.

Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1) in

12.

Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenih z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).

(3)

Ta uredba določa tudi odstopanja glede obdobja upravičenosti stroškov za izvajanje Uredbe (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/558/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

datum dodelitve podpore iz 29. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in 21. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ter iz četrtega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU je datum izdaje odločbe o pravici do sredstev po tej uredbi;

2.

polna delovna moč (v nadaljnjem besedilu: PDM) je obseg dela 1.800 ur letno;

3.

izračunana vrednost PDM iz prejšnje točke na kmetiji predstavlja naslednje vrednosti:

-

oseba, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (1 PDM),

-

oseba, ki je za polni delovni čas zaposlena na kmetiji (1 PDM),

-

osebi, ki je za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji se PDM izračuna glede na število ur zaposlitve,

-

član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela, in je zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (0,8 PDM),

-

član kmetije, ki je brezposelna oseba po zakonu, ki ureja trg dela (0,5 PDM),

-

član kmetije, ki ni v delovnem razmerju na kmetiji (0,5 PDM),

-

član kmetije, ki je študent ali študentka (0,3 PDM),

-

član kmetije, ki je upokojenec ali upokojenka (0,3 PDM),

-

član kmetije, ki je dijak ali dijakinja (0,2 PDM);

4.

za eno PDM pri pravnih osebah in samostojnem podjetniku posamezniku se upošteva:

-

ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma

-

oseba, ki je nosilec dejavnosti in je zavarovana iz naslova samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti;

5.

glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14, 15/16 in 78/18);

6.

glavni posevek je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;

7.

kmetijski proizvod je proizvod iz 4. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU, in iz 3. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

8.

metodologija Farm Accountancy Data Network (v nadaljnjem besedilu: FADN) je v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN opredeljeni način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov;

9.

mikro, mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 702/2014/EU;

10.

obseg primerljivih kmetijskih površin (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se izračuna na podlagi dejanske vrste rabe GERK-a iz pravilnika, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), pri čemer se za 1 ha PKP šteje:

-

1 ha njivskih površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1100-njiva, 1131-začasno travinje, 1150-njiva za rejo polžev, 1161-hmeljišče v premeni, 1170-jagode na njivi in 1610-kmetijsko zemljišče v pripravi,

-

2 ha površin z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1222-ekstenzivni sadovnjak, 1300-trajni travnik in 1320-travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,

-

0,25 ha trajnih nasadov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1221-intenzivni sadovnjak, 1211-vinograd, 1230-oljčnik, 1212-matičnjak, 1160-hmeljišče, 1180-trajne rastline na njivskih površinah, 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh in 1240-ostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila),

-

0,1 ha rastlinjakov z naslednjimi vrstami rabe GERK: 1190-rastlinjak, 1192-rastlinjak s sadnimi rastlinami in 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh,

-

8 ha plantaže gozdnega drevja z naslednjo vrsto rabe GERK: 1420-plantaže gozdnega drevja;

11.

vrsta rabe GERK in obseg površin iz prejšnje točke sta razvidna iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu, razen vrste rabe GERK 1181-trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1191-rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, 1240-ostali trajni nasadi in 1420-plantaže gozdnega drevja, ki je razvidna iz RKG na dan oddaje zbirne vloge, ki je vložena v letu, določenem v javnem razpisu;

12.

za 1 ha PKP se poleg površin iz 11. točke tega člena šteje tudi 0,1 ha proizvodnih površin pri pridelavi gob, gobjega micelija ali substrata, pri čemer se upošteva obseg proizvodnih površin na dan oddaje zbirne vloge iz prejšnje točke;

13.

podjetje v težavah je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 15. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

14.

zagotavljanje standardno obdelanih podatkov FADN je zagotavljanje predpisanih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN in izračunanih standardnih rezultatov, kot so določeni v dokumentu Evropske komisije Opredelitev spremenljivk, ki se uporabljajo pri standardnih rezultatih FADN od obračunskega leta 2014 št. RI/CC 1750, ki je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP);

15.

predelava kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode pomeni predelavo iz 6. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 11. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

16.

predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode pomeni predelavo iz 56. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in iz 75. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

17.

socialno podjetje je podjetje iz zakona, ki ureja socialno podjetništvo;

18.

trajni nasadi so sadovnjaki, vinogradi, oljčniki, hmeljišča, trsnice, matičnjaki, drevesnice, nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah ter nasadi jagod;

19.

trženje kmetijskih proizvodov pomeni trženje iz 7. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU in z 12. točke pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

20.

ureditev objekta je novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, ki je povezana z rekonstrukcijo objekta, in odstranitev objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

21.

velika podjetja so podjetja iz 26. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU;

22.

skupna priznana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo upravičenec navede v vlogi na javni razpis;

23.

enotno podjetje je enotno podjetje iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;

24.

degustacijski prostor je prostor, v katerem se izvaja predstavitev oziroma pokušnja kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave, ki so predmet trženja iz 19. točke tega odstavka;

25.

odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije;

26.

sredstvo elektronske identifikacije je sredstvo elektronske identifikacije ravni zanesljivosti srednja ali visoka oziroma drug način elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti srednja ali visoka, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja;

27.

stranski proizvodi so proizvodi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo odpadke.

3. člen

(pristojni organi in odbor)

(1)

Organ upravljanja PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OU) iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je MKGP. Naloge OU opravljata MKGP in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

(2)

Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je ARSKTRP.

(3)

Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

(4)

Odbor za spremljanje iz drugega odstavka 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

4. člen

(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)

S to uredbo se ureja:

1.

v okviru ukrepa naložbe v osnovna sredstva iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU izvajanje podukrepov:

a)

podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, z naslednjima vrstama operacij:

-

naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev,

-

naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva;

b)

podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov;

c)

podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva, z naslednjimi vrstami operacij:

-

izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

-

gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-

tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom,

-

ureditev gozdne infrastrukture,

-

izvedba agromelioracij na kmetijskih zemljiščih;

d)

podpora za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev;

2.

v okviru podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz 26. člena Uredbe 1305/2013/EU izvajanje operacij:

-

naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,

-

naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa;

3.

izvajanje podukrepa podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti iz točke (b) prvega odstavka 19. člena Uredbe 1305/2013/EU;

4.

izvajanje podukrepa podpora za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofičnih dogodkov iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe 1305/2013/EU.

II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE PODUKREPOV IN OPERACIJ

1. Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev

5. člen

(namen podpore, cilji in vrste naložb)

(1)

Podpora iz prve alineje 1. točke pod a) prejšnjega člena je namenjena naslednjim vrstam naložb kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi):

1.

naložbe v izvajanje tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanja stroškov pridelave (ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS), ter nakup namakalne opreme);

2.

naložbe v izvajanje pridelave ekoloških in drugih proizvodov iz sheme kakovosti (ureditev gospodarskih poslopij oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, nakup kmetijske mehanizacije, namenjene izvajanju ekološke pridelave, ureditev trajnih nasadov za izvajanje ekološke pridelave, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme);

3.

naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD), in sicer naložbe v nakup naslednje kmetijske mehanizacije, razen strojev oziroma kmetijske mehanizacije, ki prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov: stroji za prekladanje materialov, stroji za transport, stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje, stroji za setev in sajenje, stroji za nego in varstvo rastlin, stroji za spravilo krme s travinja, namenski hmeljarski stroji, namenski sadjarski stroji, namenski vinogradniški in trsničarski stroji, namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji ter mobilna dvoriščna mehanizacija;

4.

naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam:

-

ureditev trajnih nasadov, nakup in postavitev mreže proti toči, ureditev ZNS ter nakup namakalne opreme in opreme za protislansko zaščito,

-

nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme in

-

naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči, ki jo razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji (ureditev hmeljišč);

5.

naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev izpustov, nakup in postavitev mobilnih objektov in pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi);

6.

naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih:

-

povečanje učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: URE) ter spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva (naložbe v ureditev objektov oziroma nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnji objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme ter naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije),

-

naložbe v mikro bioplinarne na kmetijskih gospodarstvih (do 50 kW),

-

novogradnja kompostarn in nakup pripadajoče opreme in

-

nakup opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu;

7.

naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: vodovarstvena območja), (naložbe v ureditev hlevov in pripadajoče opreme in ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil);

8.

naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami in nepremičnimi elektroograjami na območjih pojavljanja medveda in volka iz predpisa, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020, (v nadaljnjem besedilu: območje pojavljanja medveda in volka);

9.

naložbe v nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stike prašičev z divjimi prašiči, v skladu s predpisom, ki ureja biovarnostne ukrepe;

10.

naložbe v ureditev zbirnih centrov za živali s pripadajočo opremo (ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, ureditev skladišč za krmo oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), ter naložbe v ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja priprava primarnih kmetijskih proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev, skupine kmetov oziroma zadruge iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe za namen prve prodaje v skladu z 12. točko pod (35) Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje (ureditev skladišč in hladilnic oziroma nakup pripadajoče opreme, nakup pakirnih linij ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), in

11.

naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene spravilu rastlinskih pridelkov in pridelavi vrtnin (stroji za spravilo zrnatih, silažnih in predilnih poljščin, stroji za spravilo krompirja in čebule, stroji za spravilo buč, stroji za spravilo hmelja, stroji za obiranje in spravilo sadja, grozdja in oljk, namenski vrtnarski in zelenjadarski stroji).

(2)

Naložbe iz prejšnjega odstavka se glede na cilje iz PRP 2014-2020 delijo na:

1.

naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, ki se podpirajo zaradi naslednjih ciljev:

a)

dvig produktivnosti,

b)

povečanje stroškovne učinkovitosti,

c)

povečanje higiene in kakovosti ter doseganje višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

č)

prilagoditev kmetijskih gospodarstev nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali,

d)

prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem, povezanim z inovacijami, okoljem in blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti pa v:

-

prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam,

-

povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa,

-

uvajanje OVE,

-

zmanjšanje oziroma učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

-

racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih ZNS) na kmetijskem gospodarstvu,

-

prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

-

ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,

-

izvajanje ekološke pridelave hrane,

e)

zaščita domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka ter

f)

zaščita prašičev pred divjimi prašiči;

2.

naložbe v prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, vključno s standardom varstva pri delu, do katerih je upravičen mladi kmet;

3.

naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil;

4.

naložbe, namenjene prvi prodaji kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu, in dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

(3)

Naložbe iz 1. do 9. točke in 11. točke prvega odstavka tega člena se izvajajo kot individualne naložbe, ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva, ali kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe, razen naložb v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ki se lahko izvajajo samo kot individualne naložbe, ki jih izvaja nosilec posameznega kmetijskega gospodarstva. Naložbe iz 10. točke prvega odstavka tega člena se lahko izvajajo samo kot kolektivne naložbe, ki jih izvajajo subjekti iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe. Naložbe iz 11. točke prvega odstavka tega člena se izvajajo v skladu s 13. členom te uredbe.

(4)

Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

6. člen

(upravičenec)

(1)

Upravičenec do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2)

Če je upravičenec iz prejšnjega odstavka mladi kmet se za namen te operacije šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki je prvič vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva v RKG v obdobju pet let pred oddajo vloge na javni razpis in je ob vložitvi te vloge:

-

stara od 18 let do vključno 40 let in

-

ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost kot sta opredeljena v predpisu, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz PRP 2014–2020.

(3)

Če je fizična oseba iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik, se pogoji iz prejšnjega odstavka nanašajo na samostojnega podjetnika posameznika.

(4)

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in izključni lastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer nadzor nad to pravno osebo v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 807/2014/EU izvaja fizična oseba iz drugega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena.

(5)

Šteje se, da je pogoj glede nadzora nad pravno osebo iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če je fizična oseba iz drugega odstavka tega člena v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis prvič postala član poslovodstva in ima v tem obdobju vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi, kar mora biti razvidno iz statuta te pravne osebe ali družbene pogodbe oziroma drugega ustanovitvenega akta.

(6)

Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena skupina ali organizacija proizvajalcev v kmetijstvu, ki izvaja kolektivno naložbo, mora biti priznana v skladu s predpisi, ki urejajo priznanje skupin ali organizacij proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu: skupina ali organizacija proizvajalcev).

(7)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:

1.

skupina ali organizacija proizvajalcev,

2.

zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG, ali

3.

skupina kmetov iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(8)

Skupina kmetov iz 3. točke prejšnjega odstavka je partnerstvo dveh ali več nosilcev kmetijskih gospodarstev, vzpostavljeno s pogodbo o sodelovanju pri naložbi, ki vsebuje obvezne elemente iz priloge 8, ki je sestavni del te uredbe.

(9)

Pogodba o sodelovanju iz prejšnjega odstavka se sklene najmanj za čas trajanja obveznosti iz naslova kolektivne naložbe.

(10)

Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena na dan oddaje vloge na javni razpis ne sme imeti:

1.

v uporabi več kot 70 odstotkov PKP, ki jih imajo v uporabi vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, oziroma

2.

v reji več kot 70 odstotkov GVŽ, ki jih imajo v reji vsi člani skupine kmetov, kar je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).

(11)

Vsak član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena za izvedbo kolektivne naložbe prispeva skupaj dogovorjeni finančno ovrednoten prispevek, pri čemer prispevek nobenega od članov ne sme presegati 70 odstotkov skupnega prispevka te skupine kmetov k naložbi, kar je razvidno iz pogodbe o sodelovanju pri naložbi iz devetega odstavka tega člena. Prispevek posameznega člana skupine kmetov ne more biti izključno prispevek v naravi v skladu s 97. členom te uredbe.

(12)

Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena izmed sebe določijo vodilnega partnerja, ki nastopa v imenu te skupine kmetov in ima naslednje naloge:

1.

zastopa skupino v vseh upravnih postopkih v razmerju do ARSKTRP in MKGP;

2.

koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev (npr. poslovni načrt, projekt za izvedbo del, projekt izvedenih del);

3.

vodi seznam skupne rabe, kot to določa 3. točka prvega odstavka 27. člena te uredbe;

4.

vloži poročilo na ARSKTRP, kot to določata 10. točka prvega odstavka 27. člena in 103. člen te uredbe;

5.

sporoča na ARSKTRP vse morebitne spremembe pogodbe o sodelovanju iz devetega odstavka tega člena;

6.

označi vir sofinanciranja v skladu z Uredbo 808/2014/EU in predpisom, ki ureja označevanje vira sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(13)

Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka tega člena ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe 702/2014/EU.

(14)

Upravičenec do podpore je nosilec majhne kmetije, če ima v koledarskem letu, ki se določi z javnim razpisom, prihodek iz poslovanja najmanj 4.000 eurov in manj kot 1,5 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, pri čemer se prihodek iz poslovanja določi v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: nosilec majhne kmetije).

7. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev so:

1.

stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.

nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.

nakup zemljišč, ki so v prostorskem aktu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska;

4.

stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo nasadov jagod, razen stroški obnove nasada jagod, priprava zemljišča (odstranitev nasada, razen pri postavitvi sadovnjakov in oljčnikov, in zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Kot postavitev sadovnjakov in oljčnikov se štejeta prva postavitev sadovnjakov in oljčnikov ter zamenjava sadnih vrst v obstoječih sadovnjakih in oljčnikih z nasadi drugih sadnih vrst. Kot obnova sadovnjakov in oljčnikov se šteje:

-

zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive na bolezni oziroma pozebo,

-

zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma kloni iste sorte s seznama Sadni izbor za Slovenijo, ki ga pripravi Kmetijski inštitut Slovenije, ali Sortne liste Republike Slovenije, ki jo izda Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: UVHVVR),

-

sprememba tehnologije pridelave (na primer gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika);

5.

stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč, k čemur spadajo priprava zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela), ureditev hmeljske žičnice, nakup sadik in njihova saditev ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo. Če gre za naložbo v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, se priznajo stroški v višini, ki ustreza površini uničenih rastlin hmelja, vendar največ do višine, ki ustreza površini GERK_PID iz zapisnika iz 3. točke tretjega odstavka 15. člena te uredbe. Kot obnova hmeljišča se šteje:

-

zamenjava obstoječih sort s sortami, ki so manj občutljive zoper bolezni oziroma pozebo,

-

zamenjava obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, s sortnega seznama hmelja, ki ga izda UVHVVR,

-

sprememba tehnologije pridelave (gostota in število sadik na hektar, vzgojna oblika ipd.),

-

obnova hmeljskih žičnic,

-

postavitev ograj za zaščito pred divjadjo;

6.

stroški postavitve novih vinogradov: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči;

7.

nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Za rastlinjake se štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

8.

nakup in postavitev mreže proti toči. Za mrežo proti toči se štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem in insektom;

9.

stroški ureditve nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, priprave zemljišča (odstranitev nasada in zemeljska dela) in priprave poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo ter opor, pa tudi nakup in postavitev mreže proti toči;

10.

stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev zaščitne mreže proti ujedam, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže (visoke premične varovalne elektromreže in druge premične elektromreže) in prikolice za prevoz živali z največjo mogočo zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

11.

stroški naložb, namenjenih učinkoviti rabe energije;

12.

stroški pridobivanja energije iz OVE in bioplina na kmetijskih gospodarstvih;

13.

stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, med katera spadajo pripravljalna, zemeljska, gradbena in obrtniška dela;

14.

stroški ureditve ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, stroški izgradnje pripadajočih vodnih virov, ter nakupa in postavitve namakalne opreme;

15.

stroški nakupa in postavitve ograj za zaščito prašičev pred divjimi prašiči;

16.

stroški nakupa opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu;

17.

nakup tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz 10. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe;

18.

prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;

19.

splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2)

Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

8. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev niso upravičeni stroški nakupa rabljene mehanizacije in opreme.

9. člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev:

1.

enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.

zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

10. člen

(splošni pogoji za pridobitev podpore)

Poleg pogojev iz 100. člena te uredbe mora upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

1.

vpisan mora biti v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva;

2.

v letu, ki je določen v javnem razpisu, mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Oddaja zbirne vloge ni obvezna za upravičenca, ki izvaja dejavnost dodelave osnovnega semenskega materiala kmetijskih rastlin ter uveljavlja podporo za naložbo v ta namen;

3.

naložba mora biti ekonomsko upravičena, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se izračuna v skladu s prilogo 4 te uredbe. Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbo nosilca majhne kmetije;

4.

predložiti mora poslovni načrt, katerega vsebina se podrobneje opredeli v javnem razpisu, in v katerem izkaže:

-

ekonomsko upravičenost naložbe in

-

prispevek naložbe k horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, če iz tega naslova uveljavlja dodatne točke v okviru meril za izbor vlog. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se ugotavlja na podlagi seznama upravičenih stroškov iz predpisa, ki ureja katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti. Prispevek naložbe k horizontalnim ciljem se določi z javnim razpisom;

5.

ne glede na določbo prejšnje točke za naložbo nosilca majhne kmetije ni treba predložiti poslovnega načrta;

6.

če se naložba nanaša na ureditev enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora predložiti opis stanja pred naložbo in fotografije zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

7.

če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora poleg dokazil iz prejšnje točke predložiti tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

8.

če se naložba nanaša na nakup pripadajoče opreme objekta, mora predložiti fotografije objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. Pogoj iz te točke se ne uporablja, če gre za naložbo iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

9.

naložba v ureditev objektov z večjo uporabo lesa prispeva k horizontalnim ciljem iz druge alineje 4. točke tega člena, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov. Če gre za naložbo v ureditev enostavnega ali nezahtevnega objekta, se vlogi na javni razpis priložita tloris in prerez objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov;

10.

pri naložbi v zbiranje vode morajo imeti objekti za shranjevanje vode zmogljivost vsaj 10 m³;

11.

poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prilogi 4 te uredbe in mora biti izdelan za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do 31. decembra 2030;

12.

poslovni načrt iz 4. točke tega člena mora za:

a)

zahtevne naložbe temeljiti na dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra,

b)

enostavne naložbe temeljiti na:

-

dejanskih prihodkih in odhodkih iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra ali

-

pokritju, opredeljenem v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;

13.

ne glede na drugo alinejo pod b) prejšnje točke poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če upravičenec ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, v letu pred oddajo vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo v skladu s prvo alinejo pod b) prejšnje točke;

14.

če gre za skupino kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se poslovni načrt iz 5. točke tega člena izdela na podlagi:

-

dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-

pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe;

15.

v koledarskem letu, ki se določi z javnim razpisom, ~~na javni razpis~~ mora iz poslovanja kmetijskega gospodarstva ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji na PDM. Ta pogoj se ne uporablja za naložbe nosilca majhne kmetije;

16.

če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se ne glede na določbo prejšnje točke, pri izračunu primernega prihodka upravičenca upošteva letni prihodek članov skupine kmetov, pri čemer se primeren letni prihodek ugotavlja na podlagi:

-

dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine kmetov vodijo knjigovodstvo, ali

-

pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva;

17.

če gre za kolektivno naložbo skupine ali organizacije proizvajalcev iz 1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se, ne glede na določbo 15. točke tega člena, pri izračunu primernega prihodka za prvo leto priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev upošteva letni prihodek članov skupine ali organizacije proizvajalcev, ki se ugotavlja na podlagi:

-

dejanskih prihodkov in odhodkov iz zadnjega izkaza poslovnega izida oziroma iz zadnjih standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev vodijo knjigovodstvo, ali

-

pokritja, opredeljenega v prilogi 5 te uredbe, če vsi člani skupine ali organizacije proizvajalcev ne vodijo knjigovodstva;

18.

če gre za kolektivno naložbo, morajo pogoj iz 1. in 2. točke tega člena izpolnjevati vsi člani skupine kmetov, člani zadruge oziroma zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, in bodo uporabljali to naložbo, kar je razvidno iz poslovnega načrta;

19.

v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis mora zagotavljati obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb;

20.

če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo obseg dela iz prejšnje točke zagotavljati vsi člani skupine kmetov skupaj;

21.

če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 1. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov. Če gre za naložbo, ki jo izvajajo upravičenci iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, se pri ugotavljanju obsega dela iz 19. točke tega člena lahko upošteva tudi obseg dela njihovih članov, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

22.

predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom te uredbe, razen če gre za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

23.

če je upravičenec nosilec majhne kmetije, lahko z vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v vrednosti do vključno 50.000 eurov skupne priznane vrednosti;

24.

upravičenec na posamezen javni razpis oziroma posamezen sklop javnega razpisa vloži eno vlogo.

12. člen

(posebni pogoji za kolektivne naložbe)

Upravičenec iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe mora za izvajanje kolektivnih naložb poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

ob vložitvi vloge na javni razpis mora upravičenec iz 2. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe predložiti seznam vseh svojih članov in članov, ki bodo uporabljali to naložbo. Naložbo lahko uporablja tudi zadruga, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo, če to navede v seznamu iz prejšnjega stavka;

2.

iz poslovnega načrta iz 4. točke 10. člena te uredbe mora biti razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb vseh članov skupine, organizacije proizvajalcev ter članov skupine kmetov. Če je upravičenec zadruga, mora biti iz poslovnega načrta razvidno, da kolektivna naložba izhaja iz upoštevanja potreb članov zadruge oziroma zadruge, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo. Če gre za naložbo iz 10. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, mora biti iz poslovnega načrta razvidno tudi, da je naložba namenjena prvi prodaji primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem, pri čemer se prva prodaja prodajnim posrednikom ali predelovalcem opredeli z javnim razpisom;

3.

upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri tovorna vozila z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

13. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijske mehanizacije)

(1)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

gre za kolektivno naložbo iz prejšnjega člena;

2.

izkazana je gospodarna raba kmetijske mehanizacije, če so glede na zbirno vlogo, vloženo v letu, ki se določi v javnem razpisu, izpolnjene naslednje zahteve:

-

za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi, varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 20 ha PKP ali imeti v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in zelenjadarskih strojev, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5 ha PKP. Če gre za nakup kmetijske mehanizacije, ki ima samostojen pogon (v nadaljnjem besedilu: pogonski stroj), mora imeti upravičenec v rabi najmanj 20 ha PKP ali v reji najmanj 40 GVŽ rejnih živali za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo. Če gre za nakup namenskih vrtnarskih in zelenjadarskih strojev, ki imajo samostojen pogon, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 5 ha PKP,

-

za nakup kmetijske mehanizacije in opreme, namenjene spravilu žita, koruze in krompirja, mora imeti upravičenec v uporabi najmanj 40 ha PKP oziroma najmanj 40 ha PKP za vsak pogonski stroj, za katerega uveljavlja podporo.

3.

pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ, ki jih uporabljajo oziroma imajo v reji člani skupine proizvajalcev, člani organizacije proizvajalcev in člani skupine kmetov. Če je upravičenec zadruga, se pri ugotavljanju PKP in števila GVŽ iz prejšnje točke upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma število GVŽ:

-

članov zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma

-

zadruge, ki bo uporabljala kolektivno naložbo;

4.

podpora za nakup kmetijskega traktorja se ne dodeli upravičencu, ki so mu bila za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-

odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-

izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

5.

kot ista vrsta kmetijske mehanizacije iz prejšnje točke se šteje kmetijska mehanizacija iz iste skupine strojev v okviru zaporedne dvomestne številke iz priloge 2 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16, 31/19 in 157/21; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o katalogu stroškov);

6.

skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe ni upravičena do podpore za nakup kmetijskega traktorja, če so bila članu te skupine za to vrsto kmetijske mehanizacije v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa:

-

odobrena sredstva na podlagi te uredbe oziroma

-

izplačana sredstva na podlagi predpisov, ki urejajo ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013;

7.

do podpore za nakup kmetijskega traktorja kot individualne naložbe ni upravičen upravičenec, ki so mu bila kot članu skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe za to vrsto kmetijske mehanizacije odobrena sredstva v okviru kolektivne naložbe;

8.

upravičenec lahko z eno vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za največ tri pogonske stroje za različen namen, pri čemer mora biti vsak pogonski stroj uvrščen v različno zaporedno dvomestno številko iz priloge 2 Pravilnika o katalogu stroškov;

9.

če gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe:

-

mora biti kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, uvrščeno v območje OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;

-

se določbe 2. in 3. točke tega odstavka ne uporabljajo.

(2)

Ne glede na določbe 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka je do podpore upravičen tudi nakup kmetijske mehanizacije kot individualne naložbe, če:

-

naložba prispeva k zmanjšani rabi FFS oziroma je namenjena izvajanju ekološke pridelave, kar je razvidno iz kataloga stroškov ob vložitvi vloge na javni razpis, oziroma

-

gre za naložbo iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.

(3)

Določbe tega člena se ne uporabljajo, če upravičenec kandidira za nakup:

1.

kmetijske mehanizacije (stroji za prekladanje materialov, mobilna dvoriščna mehanizacija in cisterne za gnojenje) iz 2. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ter hkrati kandidira tudi za ureditev objekta, za katerega namen se ta mehanizacija uporablja;

2.

namakalne opreme ali opreme za zaščito proti slani.

(4)

Določbe 1. točke in 4. do 7. točke prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če upravičenec kandidira za nakup kmetijske mehanizacije iz 11. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe.

14. člen

(posebni pogoji za nakup kmetijskih zemljišč)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za nakup kmetijskih zemljišč iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

nakup kmetijskega zemljišča je del naložbe iz 15. do 22. člena te uredbe in ne more biti samostojna naložba;

2.

naložba iz prejšnje točke mora biti najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izvedena na zemljišču, ki je predmet nakupa;

3.

vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča in odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni podpisana;

4.

upravičen je strošek nakupa zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.

15. člen

(posebni pogoji za trajne nasade)

(1)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih iz RKG:

-

pečkarji: 16 let,

-

koščičarji: 12 let,

-

jagodičje (razen malin in robid): 15 let,

-

maline in robide: 8 let,

-

lupinarji: 33 let,

-

oljke: 33 let,

-

namizno grozdje: 25 let,

-

hmelj: 12 let;

2.

pri naložbah v obnovo ekstenzivnih sadovnjakov se podpira prestrukturiranje nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti, razvidnih v RKG:

-

slive: 20 let,

-

jablane: 40 let,

-

hruške: 40 let,

-

mešani nasadi: 30 let;

3.

določbe iz 1. in 2. točke tega odstavka se ne uporabljajo v primeru, če je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče, ki jo razglasi pristojni organ v Republiki Sloveniji;

4.

upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo);

5.

upravičenec je prijavil pridelek hmelja v skladu s 150. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

6.

upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK;

7.

za naložbe v postavitev vinogradov mora upravičenec pridobiti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;

8.

naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil, so upravičen strošek, če se izvajajo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska zemljišča ter imajo boniteto nižjo od 30.

(2)

Ob zaključku naložbe morajo upravičenci za naložbe v rastlinsko pridelavo iz 4., 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe, izpolnjevati pogoj, da je pri naložbah v postavitev oziroma obnovo hmeljišča dovoljeno saditi le certificirane sadike v skladu s pravilnikom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, razen pri naložbi iz tretjega odstavka tega člena, pri kateri je dovoljeno saditi le certificirane sadike A.

(3)

Naložbe v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah so upravičene do podpore, če so poleg pogojev iz 10. člena te uredbe in 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

1.

upravičencu je v obdobju, ki se določi v javnem razpisu, izdana odločba inšpektorja UVHVVR o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni oziroma škodljivih organizmov na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, s katero je odrejeno uničenje okuženih rastlin hmelja;

2.

sestavljen je zapisnik pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih iz odločbe iz prejšnje točke;

3.

uničenih je najmanj 30 odstotkov rastlin hmelja, pri čemer se upošteva število vseh rastlin hmelja na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar je razvidno iz RKG. Pri ugotavljanju deleža uničenih rastlin hmelja se upoštevajo vse uničene rastline na hmeljiščih, ki jih je imelo v uporabi kmetijsko gospodarstvo na dan izdaje prve izdane odločbe iz 1. točke tega odstavka, kar se ugotavlja na podlagi enega ali več zapisnikov iz prejšnje točke oziroma zapisnika inšpektorja o ugotovljenem dodatnem uničenju rastlin hmelja;

4.

če je iz načrta kmetijskega zemljišča iz 6. točke prvega odstavka tega člena razvidno, da bo upravičenec uničil večje število rastlin hmelja, kot je razvidno iz zapisnika ob vložitvi vloge na javni razpis, mora biti zapisnik o dodatnem uničenju rastlin hmelja po vložitvi vloge na javni razpis izdelan najpozneje v treh mesecih po datumu zaprtja javnega razpisa;

5.

izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah se izvede kot:

-

obnova hmeljišča na GERK_PID iz zapisnika iz 3. točke tega odstavka oziroma

-

postavitev hmeljišča na drugih zemljiščih, ki jih ima v uporabi nosilec kmetijskega gospodarstva, in

6.

upravičenec lahko na podlagi istega zapisnika iz 3. točke tega odstavka uveljavlja podporo le enkrat.

16. člen

(posebni pogoji za rastlinjake in pripadajočo opremo)

(1)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme iz 7. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

imeti morajo pravnomočno vodno dovoljenje za rabo vode v rastlinjakih v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen kadar se kot vir vode uporablja meteorna voda z objektov;

2.

imeti morajo pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja ali drug akt, iz katerega je razvidna uvedba namakalnega sistema, če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišče, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče in gre za pridelavo v tleh.

(2)

Če gre za postavitev rastlinjaka na zemljišče, ki po namenski rabi ni kmetijsko zemljišče, morajo upravičenci poleg pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka:

1.

vlogi na javni razpis priložiti načrt namakanja v rastlinjaku v skladu s prilogo 11, ki je sestavni del te uredbe,

2.

imeti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, če gre za naložbo na območju varovanja in omejitev po posebnih predpisih, in

3.

imeti najpozneje do zaključka naložbe rastlinjak opremljen z vodomerom.

17. člen

(posebni pogoji za živinorejo)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbe s področja živinoreje ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

pri naložbi v ureditev hleva mora biti hlevska površina za živali v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali. Ne glede na prejšnji stavek mora naložba v ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, ki se izvaja v okviru naložbe iz 5. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, izpolnjevati zahteve glede najmanjše velikosti površin iz Priloge III Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/181 z dne 15. februarja 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 53 z dne 16. 2. 2021, str. 99);

2.

pri naložbah v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil so do podpore upravičene le skladiščne zmogljivosti, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, razen v primeru naložb v novogradnjo objektov za rejo domačih živali;

3.

ne glede na prejšnjo točko so do podpore upravičene naložbe v skladiščne zmogljivosti, ki ne presegajo minimalnih zahtev iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, če je upravičenec mladi kmet iz drugega odstavka 6. člena te uredbe in naložbo izvede v 24 mesecih od datuma vzpostavitve kmetije;

4.

pri naložbi v rejo polžev na kmetijskem zemljišču mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK. Za kmetijsko zemljišče, ki je predmet naložbe, mora imeti odločbo o uvedbi namakanja;

5.

pri naložbi v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, razen za naložbe iz 8. točke tega člena mora povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, prijavljenih v zbirni vlogi, vloženi v letu, ki se določi v javnem razpisu. Pri izračunu obtežbe se upošteva število živali, ki je razvidno iz evidence rejnih živali v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

6.

če naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZdavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja gozdove), pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS). Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se ta izvaja;

7.

če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe izvaja na kmetijskih zemljiščih, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše;

8.

če gre za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka, mora biti upravičenec v letu vložitve vloge na javni razpis vključen v operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, zahteva KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami, v okviru ukrepa kmetijsko okoljska podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020;

9.

če ima najmanj 30 odstotkov kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, v uporabi na najožjem vodovarstvenem območju, določenem s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja, je v okviru naložbe v ureditev hleva upravičen do podpore za naložbo v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastilj oziroma na tlačen gnoj. Kot zemljišča v uporabi se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je vložena v letu, ki se določi v javnem razpisu;

10.

ne glede na prejšnjo točko je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hlevov na tekoče frakcije, če kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil na ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se upoštevajo kmetijske površine iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu, ki so zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja vodovarstvena območja.

19. člen

(posebni pogoji za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo, namenjeno URE in pridobivanju energije iz OVE in bioplina iz 11. in 12. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

proizvedena energija iz naložbe, ki je predmet te operacije, ni namenjena prodaji. Proizvedena energija ni namenjena prodaji, če skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis ne presega porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v tem letu. Če gre za naložbe v povečanje proizvodnih kapacitet, skupna količina proizvedene energije iz obnovljivih virov ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz dokazil iz 2. točke tega člena;

2.

naložbe iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta, kar je razvidno iz:

-

elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

-

energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov v skladu s predpisi s področja graditve objektov;

3.

naložbe v pridobivanje toplotne energije iz biomase so upravičene do podpore, če so del naložbe v ureditev objektov;

4.

stroški ureditve ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore, če je pridobljena energija namenjena lastni primarni pridelavi kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva;

5.

pri pridobivanju toplotne energije iz biomase mora biti surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena;

6.

pri naložbi v proizvodnjo električne energije iz OVE mora upravičenec priložiti soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.

21. člen

(posebni pogoji za izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih)

(1)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih iz 4., 5., 6., 9., 10. in 13. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

pri zahtevni agromelioraciji mora imeti upravičenec pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča;

2.

pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih mora upravičenec vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

3.

če se agromelioracija izvaja na zemljišču, ki glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ni uvrščeno med kmetijske površine, mora biti to zemljišče najkasneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijske površine.

(2)

Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i kmetijskih zemljišč, na katera se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

22. člen

(posebni pogoji za ureditev zasebnih namakalnih sistemov in njihovih tehnoloških posodobitev, za izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter za nakup in postavitev namakalne opreme)

(1)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci za naložbo v ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev, izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter nakup in postavitev namakalne opreme iz 14. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

imeti morajo pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drug akt o uvedbi namakanja;

2.

če gre za ureditev odvzemnega objekta, mora imeti vodno soglasje;

3.

najpozneje do zaključka naložbe mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom;

4.

upravičenec mora predložiti načrt namakanja ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih. Načrt namakanja zajema obvezne vsebine, določene v prilogi 6, ki je sestavni del te uredbe;

5.

naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

6.

če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro, se z naložbo v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode na ravni naložbe;

7.

pogoja iz 4. in 5. točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na njihovo energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda. V teh primerih je treba zagotoviti vsaj 10 odstotkov prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

8.

naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom in s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:

-

količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

-

je iz analize presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;

9.

ne glede na prvo alinejo prejšnje točke je lahko naložba v nakup namakalne opreme na obstoječih namakalnih sistemih, ki so namenjeni več uporabnikom, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, upravičena do podpore, če:

-

se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 15 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje, ter

-

se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

10.

ne glede na določbe 8. točke tega odstavka je naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če je zagotovljena voda iz obstoječega zbiralnika, ki je pred 31. oktobrom 2013 pridobil status vodne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

-

zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke (e) tretjega odstavka 11. člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES (UL L št. 332 z dne 10. 12. 2008, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vodah),za zbiralnik velja zgornja meja za skupni odvzem vode iz njega minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik, in če izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah, in

-

zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(2)

Pogoji iz 4. do 8. točke prejšnjega odstavka se dokazujejo z elaboratom, ki ga upravičenec priloži vlogi na javni razpis. Vsebina elaborata je določena v prilogi 6 te uredbe.

(3)

Upravičenec mora k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na ortofotu z vrisanimi GERK-i na kmetijskih zemljiščih, na katere se naložba nanaša oziroma z izrisom digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

23. člen

(posebni pogoji za prispevek v naravi)

Poleg splošnih pogojev iz 10. člena te uredbe morajo upravičenci, ki uveljavljajo prispevek v naravi iz 97. člena te uredbe pri izvedbi naložb iz drugega odstavka 5. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1.

prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin, se prizna, če so bile sadike med pridelavo uradno pregledane v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin ali zdravstveno varstvo rastlin in je upravičenec vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se vodi pri UVHVVR;

2.

obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela za naložbe iz prvega odstavka 5. člena te uredbe ne sme biti višji od 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, razen za naložbe iz 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, pri katerih prispevek v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Obseg dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom;

3.

prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene z javnim razpisom.

25. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1)

Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, se med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki dosežejo vstopni prag 25 odstotkov možnega števila točk, izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, ki so namenjene izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2)

Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.

ekonomski vidik naložbe:

-

načrtovana velikost kmetijskega gospodarstva glede na obseg primarne kmetijske pridelave,

-

načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe;

2.

geografski vidik upravičenca:

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja),

-

lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

3.

proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-

vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-

vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-

vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-

vključenost v ukrep dobrobiti živali;

4.

prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-

okoljski prispevek izvedene naložbe,

-

inovacije,

-

podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(3)

Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, ali skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.

ekonomski vidik naložbe:

-

interna stopnja donosnosti,

-

načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-

ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-

število zaposlenih oseb na kmetijskem gospodarstvu ob vložitvi vloge na javni razpis;

2.

družbeno-socialni vidik:

-

izobrazba upravičenca,

-

naložbe mladih kmetov (naložbe za uskladitev s standardi Evropske unije, v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013);

3.

geografski vidik upravičenca:

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih,

-

lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

4.

proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-

vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-

vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-

vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-

vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.

horizontalno in vertikalno povezovanje:

-

vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.

prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-

okoljski prispevek izvedene naložbe,

-

inovacije,

-

podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(4)

Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, so merila za ocenjevanje vlog naslednja:

1.

ekonomski vidik naložbe:

-

interna stopnja donosnosti,

-

načrtovani obseg skupnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

-

ekonomski učinek javnih sredstev (velja samo za zahtevne naložbe),

-

razmerje med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva in višino naložbe (velja samo za enostavne naložbe);

2.

družbeno-socialni vidik:

-

inovativnost in razvoj podjetja,

-

socialni vidik podjetja;

3.

geografski vidik upravičenca:

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na OMD,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na vodovarstvenem območju, če gre za naložbe v ureditev skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila,

-

naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva je na problemskih območjih,

-

lokacija naložbe je na območju Nature 2000, če gre za vključitev v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP;

4.

proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev:

-

vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

-

vključenost v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

-

vključenost v ukrep ekološko kmetovanje,

-

vključenost v ukrep dobrobiti živali;

5.

horizontalno in vertikalno povezovanje: vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega sodelovanja in pogodbenega povezovanja;

6.

prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah:

-

okoljski prispevek izvedene naložbe,

-

inovacije,

-

podnebne spremembe in prilagoditev nanje.

(5)

Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in prejšnjega odstavka tega člena ter točkovalnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

26. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1)

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, so poleg pogojev iz 102. člena te uredbe še:

1.

izjava upravičenca o vključitvi naložbe v uporabo, če gre za naložbe iz 1. točke tretjega odstavka tega člena. Pogoj iz te točke se ne uporablja za naložbe iz druge alineje 98.a člena te uredbe;

2.

pri naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov ter naložbah v nakup in postavitev mreže proti toči morajo biti nasadi oziroma mreža proti toči, ki so predmet naložbe, vpisani v RKG;

3.

mladi kmet mora naložbo za prilagoditev standardom Evropske unije končati v 24 mesecih od datuma prvega vpisa nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG;

4.

pri naložbi za nakup kmetijskega zemljišča mora biti upravičenec vpisan kot lastnik tega zemljišča v zemljiško knjigo;

5.

pri naložbi iz 4. do 10. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe mora upravičenec predložiti popis izvedenih del, ki ga pripravi neodvisni kmetijski strokovnjak. Neodvisni kmetijski strokovnjak je oseba, ki se ukvarja s svetovanjem v kmetijstvu in ni neposredno povezan z oddajo vloge ter z izvedbo naložbe;

6.

če kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev dokazati, da:

-

obremenitev kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega letnega vnosa dušika v višini 170 kg na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ali

-

obtežba na kmetijskem gospodarstvu ne presega 2 GVŽ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, če ima kmetijsko gospodarstvo najmanj 30 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na vodovarstvenih območjih;

7.

pri naložbi v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode je najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev za meteorno vodo;

8.

če gre za upravičenca iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, morajo biti člani skupine kmetov solastniki na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je predmet kolektivne naložbe;

9.

pri naložbi v proizvodnjo toplotne ali električne energije je najpozneje do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev obvezna vgradnja števcev porabe toplotne ali električne energije;

10.

pri naložbi v proizvodnjo toplotne energije iz malih in srednjih kurilnih naprav mora predložiti izjavo proizvajalca kurilne naprave, iz katere mora biti razvidno, da ta ne presega mejnih vrednosti izpustov v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(2)

Upravičenec mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka ob zadnjem zahtevku za izplačilo sredstev:

-

izpolniti zahteve glede ograje izpusta oziroma območja proste reje iz predpisa, ki ureja biovarnostne ukrepe, če gre za naložbe iz 9. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe,

-

izpolniti obveznost iz 8. točke 17. člena te uredbe, če gre za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka,

-

imeti certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil, če mu je bila dodeljena višja stopnja podpore iz naslova vključenosti v ukrep iz 29. člena Uredbe 1305/2013/EU. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, certifikat o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil,

-

predložiti pogodbo o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, če gre za naložbo v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca,

-

imeti zbirni center za živali vpisan v register zbirališč pri UVHVVR v skladu s predpisom, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zbirališča, prevozniki in trgovci z živalmi.

(3)

Za namen operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se kot zaključek naložbe šteje:

1.

vključitev naložbe v uporabo, če gre za naložbe v:

-

ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov oziroma nakup in namestitev oziroma vgradnjo pripadajoče opreme,

-

nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme,

-

nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov,

-

nakup in postavitev mrež proti toči,

-

nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ki niso objekti,

-

postavitev pašnikov in obor ter pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi,

-

izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, ureditev ZNS in njihovih tehnoloških posodobitev ter nakup in postavitev namakalne opreme,

-

postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov;

2.

pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov. Če gre za naložbe v ureditev manj zahtevnih in zahtevnih objektov iz druge alineje 98.a člena te uredbe, se kot zaključek naložbe šteje pridobitev projektne dokumentacije izvedenih del.

(4)

Za namen operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se pri naložbah v ureditev več objektov kot del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko ali tehnološko celoto, šteje ureditev posameznega objekta s pripadajočo opremo.

(5)

Upravičenec lahko na posamezno vlogo za podporo iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev vloži največ:

-

tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevne naložbe;

-

dva zahtevka za izplačilo sredstev, če gre za enostavne naložbe, razen za naložbe nosilca majhne kmetije, ki lahko vloži en zahtevek za izplačilo sredstev.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec na posamezno vlogo vloži en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za naložbo iz tretjega odstavka 15. člena te uredbe.

27. člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1)

Upravičenec do podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1.

najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti vsaj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

2.

če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega odstavka ali druge alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

3.

upravičenec še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vodi seznam o skupni rabi, s katerega so razvidni raba kolektivne naložbe po članih zadruge oziroma raba zadruge, raba članov skupine ali organizacije proizvajalcev ter skupine kmetov in obdobje uporabe, pri čemer mora naložbo uporabljati najmanj toliko članov, kolikor jih je bilo predvidenih za rabo naložbe v poslovnem načrtu, njihov skupni proizvodni obseg (npr. GVŽ, ha) pa ne sme biti manjši od proizvodnega obsega, predvidenega v poslovnem načrtu. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se upošteva tudi njen proizvodni obseg, v število članov pa se šteje tudi zadruga. Seznam skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

4.

gospodarna raba mehanizacije iz 2. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe se mora ohranjati še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

5.

če gre za naložbo v ureditev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila, razen za naložbo v visoke premične varovalne elektromreže na območjih pojavljanja medveda in volka, kjer mora povprečna letna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev znašati najmanj 0,2 GVŽ/ha kmetijskih površin iz predpisa, ki ureja neposredna plačila;

6.

če gre za naložbo v izgradnjo namakalnega sistema, mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom še vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

7.

če gre za naložbo iz 7. točke prvega odstavka 22. člena te uredbe, mora upravičenec izpolnjevati pogoj glede desetodstotnega prihranka energije glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

8.

če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

9.

obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

-

upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati na ARSKTRP,

-

upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane na MKGP;

10.

upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke oziroma o skupni rabi kolektivne naložbe iz 3. točke tega odstavka ter o učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec poroča o obveznosti iz 1. točke tega odstavka po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

11.

naložbe v URE iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe morajo še vsaj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev zagotavljati vsaj desetodstotno zmanjšanje porabe energije na ravni objekta glede na stanje v koledarskem letu pred letom vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

12.

upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. Če gre za kolektivno naložbo, morajo poleg upravičenca vložiti zbirno vlogo vsi člani skupine proizvajalcev, člani organizacije proizvajalcev, člani skupine kmetov ali člani zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo;

13.

če gre za naložbo iz drugega odstavka 16. člena te uredbe, mora biti rastlinjak opremljen z vodomerom še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

14.

če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

15.

upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.

(2)

Določba 8. točke prejšnjega odstavka se ne uporablja za kolektivne naložbe, določba 9. točke prejšnjega odstavka pa se ne uporablja za naložbe nosilca majhne kmetije in kolektivne naložbe.

(3)

Podrobnejša navodila glede pošiljanja obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

28. člen

(finančne določbe)

(1)

Stopnja javne podpore iz operacije naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, razen za naložbe iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, je 30 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za:

-

5 odstotnih točk, če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD,

-

5 odstotnih točk, če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje,

-

10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij,

-

10 odstotnih točk za naložbe, povezane z ukrepom iz 33. člena Uredbe 1305/2013/EU, pri čemer mora biti upravičenec vključen v izvajanje tega ukrepa. Če gre za kolektivno naložbo, mora biti vsaj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter vsaj polovica članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe vključenih v izvajanje tega ukrepa. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga,

-

10 odstotnih točk za naložbe upravičencev, katerih naslov oziroma lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na problemskih območjih. Če gre za kolektivno naložbo, mora imeti najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe naslov stalnega prebivališča oziroma lokacijo kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga,

-

15 odstotnih točk za kolektivne naložbe,

-

20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, mora najmanj polovica članov zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter članov skupine kmetov iz sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(2)

Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov.

(3)

Stopnja javne podpore za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja v območjih OMD iz 3. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe, naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam iz 4. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe in naložbe v ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojenje divjadi na območjih pojavljanja medveda in volka iz 8. točke prvega odstavka 5. člena te uredbe je 50 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za 20 odstotnih točk:

-

če je kmetijsko gospodarstvo upravičenca razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge oziroma zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, člani skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe svoja kmetijska gospodarstva razvrščena v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD;

-

za kolektivne naložbe, razen če gre za naložbo v izboljšanje proizvodnega potenciala hmeljišč po naravnih nesrečah;

-

če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če gre za kolektivno naložbo, morajo imeti vsi člani zadruge, skupine ali organizacije proizvajalcev, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, ter člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe skupaj več kot 50 odstotkov kmetijskih površin, vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje. Če je upravičenec zadruga, ki bo uporabljala kolektivno naložbo, se v število članov iz prejšnjega stavka šteje tudi zadruga;

-

za naložbe mladih kmetov. Če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe, mora najmanj polovica članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe izpolnjevati pogoje za mladega kmeta iz 6. člena te uredbe.

(4)

Stopnje javne podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 90 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(5)

Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena in pogojev za uveljavljanje višje stopnje podpore iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu. Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena in pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje tretjega odstavka tega člena je razvidno iz RKG.

(6)

Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi, in 2.000 eurov na vlogo pri drugih vrstah naložb.

(7)

Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.

(8)

Član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena te uredbe lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobi podporo v višini iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upoštevajo javna sredstva, ki jih je prejel iz naslova individualnih in kolektivnih naložb po tej uredbi.

(9)

Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(10)

Sredstva, namenjena izvajanju te operacije, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) v višini 75 odstotkov, razen v primeru iz 58.a člena Uredbe 1305/2013/EU, ko se sredstva zagotovijo iz EKSRP v višini 100 odstotkov.

1.a Naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva

28.a člen

(namen podpore, cilji in vrsta naložb)

(1)

Podpora iz druge alineje 1. točke pod a) 4. člena te uredbe je namenjena individualnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva, sekvestracije ogljika ter povečanja organske mase v tleh. Podpora se nameni naložbam v:

1.

izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka (ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil, zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov);

2.

ureditev hlevov oziroma nakup pripadajoče opreme, če z isto vlogo na javni razpis uveljavlja podporo za naložbo v povečanje kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil, ki presegajo minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov za najmanj deset odstotkov oziroma bo rezultat naložbe povečanje obnovljivih virov energije oziroma učinkovite rabe energije za najmanj deset odstotkov glede na stanje pred naložbo.

(2)

Do podpore za naložbe v uskladitev s standardi EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, so upravičeni mladi kmetje, ki prvič prevzemajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci kmetijskih gospodarstev. Upravičenci morajo naložbo zaključiti v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(3)

Naložbe iz prvega odstavka tega člena prispevajo k horizontalnim ciljem, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb, zlasti k:

1.

povečanju energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa pri reji živali,

2.

uvajanju obnovljivih virov energije za potrebe reje živali,

3.

racionalnejši rabi vode in drugih surovin ter ureditvi čistilnih in varčevalnih tehnologij,

4.

prilagoditvi kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

5.

izvajanju ekološke pridelave hrane.

(4)

Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

28.b člen

(upravičenec)

(1)

Upravičenec do podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji.

(2)

Upravičenec iz prejšnjega odstavka je mladi kmet, če izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe.

28.c člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva so:

1.

stroški ureditve objektov za kmetijsko dejavnost, nakup in namestitev oziroma vgradnja pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup IKT in strojne opreme. Stroški ureditve dvorišč kot del ureditve objektov se priznajo samo v okviru graditve zahtevnih ali manj zahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.

stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin;

3.

stroški naložb, namenjenih URE pri reji živali;

4.

stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih za namen reje živali;

5.

prispevek v naravi kot lastno delo in material upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe;

6.

splošni stroški iz 98. člena te uredbe.

(2)

Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

28.č člen

(vrsti naložb glede na velikost)

Glede na velikost sta vrsti naložb v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva:

1.

enostavne naložbe do vključno 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe;

2.

zahtevne naložbe nad 200.000 eurov skupne priznane vrednosti naložbe.

28.d člen

(splošni pogoji za pridobitev sredstev)

Upravičenec mora za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati pogoje iz 100. člena te uredbe ter pogoje iz 2., 3. do 13., 15., 19., 22. in 23. točke 10. člena te uredbe.

28.e člen

(posebni pogoji za pridobitev sredstev glede na posamezno vrsto naložbe ali upravičenca)

(1)

Do podpore je upravičen nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov in je opredeljena v katalogu stroškov.

(2)

Če gre za naložbe na področju živinoreje, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 1. do 3., 9. in 10. točke 17. člena te uredbe.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se za naložbe v ureditev objektov za skladiščenje živinskih gnojil, ki so bili v celoti uničeni zaradi poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave v avgustu 2023), pogoja iz 2. in 3. točke 17. člena te uredbe ne uporabljata. Škoda na objektih za skladiščenje živinskih gnojil zaradi poplav v avgustu 2023 je razvidna iz končne ocene škode, določene v skladu z uredbo, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode.

(4)

Če gre za naložbe, namenjene URE in pridobivanju OVE, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi pogoje iz 19. člena te uredbe.

(5)

Če gre za prispevek v naravi, morajo upravičenci poleg pogojev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi naslednja pogoja:

1.

obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme biti višji od 40 odstotkov. Obseg dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oziroma poslovnem načrtu, ne sme preseči urnih postavk, določenih z javnim razpisom;

2.

prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja do vrednosti, določene v javnem razpisu.

28.f člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1)

Med vlogami za podporo iz operacije naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so namenjene nosilcu majhne kmetije, in dosežejo vstopno mejo 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami za podporo iz operacije naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki so namenjene izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, in dosežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk pri merilih za ocenjevanje vlog, do porabe razpisanih sredstev.

(2)

Če je upravičenec nosilec majhne kmetije, se uporabljajo merila iz drugega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 4. točke drugega odstavka 25. člena dodata merili odprava posledic po naravni nesreči in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

(3)

Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik in nosilec majhne kmetije, se uporabljajo merila iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe, razen meril iz tretje in četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 6. točke tretjega odstavka 25. člena te uredbe dodata merili odprava posledic po naravni nesreči in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

(4)

Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, se uporabljajo merila iz četrtega odstavka 25. člena te uredbe, razen meril iz tretje in četrte alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, pri čemer se k merilom iz 6. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe dodata merili odprava posledic po naravni nesreči in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

(5)

Podrobnejša merila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ter točkovnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

28.g člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

Upravičenec mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev za podporo za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva poleg pogojev iz 102. člena te uredbe izpolnjevati tudi pogoje iz 1., 3., 6., 7., 9. in 10. točke prvega odstavka, tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka, prve in druge alineje 1. točke in 2. točke tretjega odstavka ter četrtega in petega odstavka 26. člena te uredbe.

28.h člen

(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1)

Upravičenec do podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 106. člena te uredbe izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

1.

najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev mora izpolniti najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), kar se ugotavlja iz zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti, oziroma iz evidence rejnih živali. Obveznost iz te točke ne velja za naložbe nosilca majhne kmetije. Če gre za škodni dogodek iz tretjega odstavka 109. člena te uredbe, ki se ne šteje za višjo silo in ima lahko za posledico neizpolnitev obveznosti glede doseganja najmanj 80 odstotkov proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (površine oziroma živali), se obdobje za izpolnitev proizvodnih zmogljivosti iz prvega stavka te točke lahko podaljša za največ dve koledarski leti od leta nastanka tega škodnega dogodka;

2.

če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru meril iz druge alineje 1. točke tretjega odstavka ali druge alineje 1. točke četrtega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahteve iz teh meril najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

3.

če je upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjeval pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobil večji delež podpore, mora biti še pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba;

4.

obveznost vodenja knjigovodstva velja za pet koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev, razen za naložbe nosilca majhne kmetije:

-

upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati na ARSKTRP,

-

upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in jih vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane na MKGP;

5.

upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prejšnje točke ter o učinkih podprte naložbe poročati za pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev. O obveznosti iz 1. točke tega odstavka poroča po njeni izpolnitvi oziroma najpozneje v četrtem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

6.

upravičenec mora vložiti zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, še najmanj pet koledarskih let po zadnjem izplačilu sredstev;

7.

če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis prejel točke v okviru merila iz prve oziroma druge alineje 1. točke drugega odstavka 25. člena te uredbe, mora izpolniti zahtevo iz tega merila v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev;

8.

upravičenec mora v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev zagotoviti obseg dela v višini najmanj 0,5 PDM v primeru enostavnih naložb ter najmanj 1 PDM v primeru zahtevnih naložb.

(2)

Podrobnejša navodila glede predložitve obdelanih knjigovodskih podatkov se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

28.i člen

(finančne določbe)

(1)

Stopnja javne podpore za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je 50 odstotkov upravičenih stroškov in se poveča za 20 odstotnih točk:

-

če je kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec je upravičenec, razvrščeno v OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje kmetijskih gospodarstev v OMD;

-

če je naložba povezana z ukrepom iz 28. oziroma 29. člena Uredbe 1305/2013/EU in ima upravičenec najmanj 50 odstotkov kmetijskih površin vključenih v enega izmed ukrepov iz te alineje;

-

če vlogo na javni razpis vloži mladi kmet.

(2)

Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 90 odstotkov upravičenih stroškov.

(3)

Izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz prve alineje prvega odstavka tega člena je razvidno iz RKG, izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje višje stopnje javne podpore iz druge alineje prvega odstavka tega člena pa je razvidno iz zbirne vloge, vložene v letu, ki se določi v javnem razpisu.

(4)

Najnižji znesek javne podpore je 2.000 eurov na posamezno vlogo.

(5)

Upravičenci, ki so kmetije in mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 1.000.000 eurov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz te operacije pridobijo do vključno 3.000.000 eurov javne podpore.

(6)

Razpoložljiva sredstva, namenjena izvajanju te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe.

(7)

Sredstva, namenjena izvajanju te operacije, se zagotovijo iz sredstev EKSRP v višini 100 odstotkov.

2. Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov

29. člen

(namen podpore in vrste naložb)

(1)

Podpora iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov se nameni za naložbe v:

-

predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode,

-

predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode,

-

trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave oziroma predelave.

(2)

Do podpore iz prejšnjega odstavka so upravičene naložbe v:

-

ureditev objektov oziroma nakup opreme za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov,

-

ureditev skladiščnih kapacitet oziroma nakup opreme za namen skladiščenja,

-

ureditev objektov oziroma nakup opreme za oskrbo z vodo ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, vnovično uporabo vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, ureditev lovilcev maščob oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda,

-

ureditev objektov oziroma nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije ter proizvodnjo bioplina (do 50 kW) za potrebe predelave ali trženja kmetijskih proizvodov za lastno porabo,

-

rekonstrukcijo objektov, ki prispeva k zmanjšanju toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo, nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov ter nakup energetsko varčnejše opreme,

-

nakup opreme in naprav za ponovno uporabo stranskih proizvodov in

-

ureditev distribucijskih centrov, v katerih se izvaja predelava ali trženje kmetijskih proizvodov članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma članov zadruge iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe, za namen predelave ali trženja kmetijskih proizvodov (ureditev objektov oziroma nakup, namestitev oziroma vgradnja opreme, strojev in naprav ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov).

(3)

Do podpore iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz prejšnjega odstavka upravičene naložbe v nakup mobilnega predelovalnega obrata in naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin, pri čemer mora biti mobilni predelovani obrat zaokrožena tehnološka celota, ki omogoča predelavo kmetijskih proizvodov.

(4)

Do podpore iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg naložb iz drugega odstavka tega člena upravičene naložbe v:

-

ureditev prodajnih in degustacijskih prostorov,

-

nadgradnjo lastnih mobilnih prodajaln oziroma nakup pripadajoče opreme,

-

namenske aparate za prodajo ter

-

opremo prevoznega sredstva za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

(5)

Naložbe iz prvega odstavka tega člena, ki prispevajo k povečanju okoljske učinkovitosti, so:

-

ureditev čistilnih naprav,

-

zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo vključno z uporabo reciklirane vode za tehnološke namene,

-

ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,

-

reciklaža in uporaba odpadnih surovin,

-

zmanjševanje količine odpadkov,

-

ureditev objektov z večjo uporabo lesa, če je najmanj 50 odstotkov nadzemnega dela objekta zgrajenega oziroma sestavljenega iz lesenih konstrukcijskih elementov.

(6)

Če je naložba iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka del naložbe iz prve do pete alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da celotna naložba prispeva k povečanju okoljske učinkovitosti, če stroški naložb iz prve do pete alineje prejšnjega odstavka predstavljajo več kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(7)

Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se podpora dodeli:

-

v skladu s 44. členom Uredbe 702/2014/EU upravičencem, ki so MSP,

-

v skladu s 3. poglavjem in 3.1 oddelkom II. dela Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje upravičencem, ki so velika podjetja.

(8)

Če gre za naložbe iz druge alineje prvega odstavka tega člena v povezavi z naložbami iz četrte in pete alineje drugega ostavka tega člena, se podpora dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(9)

Naložbe iz drugega odstavka tega člena, razen naložb iz sedme alineje drugega odstavka tega člena, se izvajajo kot individualne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz prvega odstavka 30. člena te uredbe, ali kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe. Naložbe iz sedme alineje drugega odstavka tega člena se izvajajo kot kolektivne naložbe, ki jih izvaja upravičenec iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.

(10)

Naložbe iz tretje do šeste alineje drugega odstavka tega člena so naložbe, namenjene krožnemu gospodarstvu. Če so naložbe iz prejšnjega stavka del naložbe iz prve oziroma druge alineje drugega odstavka tega člena, se šteje, da so namenjene krožnemu gospodarstvu, če predstavljajo najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.

(11)

Predelava in trženje kmetijskih proizvodov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredeli v javnem razpisu.

30. člen

(upravičenec)

(1)

Upravičenec do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov je:

1.

nosilec kmetije,

2.

nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ni nosilec kmetije,

3.

samostojni podjetnik posameznik,

4.

zadruga,

5.

zavod ali

6.

gospodarska družba.

(2)

Upravičenec iz prejšnjega odstavka je lahko:

-

MSP ali

-

veliko podjetje.

(3)

Upravičenec iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega in četrtega odstavka tega člena se za namen tega podukrepa šteje za mladega kmeta, če izpolnjuje pogoje iz drugega oziroma tretjega ali četrtega in petega odstavka 6. člena te uredbe.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je pri kolektivni naložbi upravičenec do podpore:

-

skupina ali organizacija proizvajalcev ali

-

zadruga, če je najmanj polovica njenih članov vpisanih v RKG.

(5)

Nosilec kmetije iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje kot nosilec majhne kmetije.

31. člen

(upravičeni stroški)

(1)

Upravičeni stroški za podporo iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov so:

1.

stroški ureditve objektov. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, njihovega prevoza in montaže ter stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2.

stroški nakupa, namestitve oziroma vgradnje opreme, strojev in naprav za trženje ali predelavo, vključno z laboratorijsko tehnologijo in IKT;

3.

prispevek v naravi v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU in 97. členom te uredbe:

-

če gre za upravičenca iz 1. ali 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

-

gre za prispevek v naravi v obliki lastnega dela oziroma lastnega lesa upravičenca iz prejšnje alineje in

-

gre za naložbe v ureditev enostavnih in nezahtevnih objektov;

4.

splošni stroški iz 98. člena te uredbe;

5.

stroški nakupa tovornih vozil z opremo, za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov, če gre za naložbe iz sedme alineje drugega odstavka 29. člena te uredbe.

(2)

Višina upravičenih stroškov se določi v skladu s 95. členom te uredbe.

32. člen

(neupravičeni stroški)

Poleg stroškov iz 96. člena te uredbe do podpore iz podukrepa podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov niso upravičeni:

1.

nakup dostavnih in servisnih vozil, razen tovornih vozil iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena,

Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Časovnica