na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 2 (MRS 2) - Zaloge
OBJAVLJENO V: Uradni list EU L 2023/1803, stran 36 DATUM OBJAVE: 26.9.2023
VELJAVNOST: od 16.10.2023 / UPORABA: od 16.10.2023
EU L 2023/1803
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.10.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 2
Zaloge
Zaloge
CILJ
1
Cilj tega standarda je predpisati računovodenje zalog. Glavno vprašanje pri računovodenju zalog je znesek izvirne vrednosti, ki se pripozna kot sredstvo in se prenaša, dokler se ne pripoznajo povezani prihodki. Ta standard vsebuje napotke za določanje izvirne vrednosti in njenega poznejšega pripoznavanja kot odhodka, vključno s kakršnimi koli prevrednotenji navzdol do čiste iztržljive vrednosti. Prav tako vsebuje napotke o metodah obračunavanja izvirne vrednosti, ki se uporabljajo za razporejanje stroškov na zaloge.
PODROČJE UPORABE
2
Ta standard se uporablja za vse zaloge z izjemo:
(a)
[črtano]
(b)
finančnih instrumentov (glej MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MSRP 9 Finančni instrumenti) ter
(c)
bioloških sredstev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, in kmetijskih pridelkov ob pospravitvi (glej MRS 41 Kmetijstvo).
3
Ta standard se ne uporablja za merjenje zalog v posesti:
(a)
proizvajalcev kmetijskih in gozdarskih proizvodov, kmetijskih pridelkov po pospravitvi ter rudnin in mineralnih proizvodov, kolikor so izmerjeni po čisti iztržljivi vrednosti v skladu z uveljavljeno prakso v teh panogah. Če so te zaloge izmerjene po čisti iztržljivi vrednosti, se spremembe te vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu za obdobje, v katerem je do spremembe prišlo;
(b)
posrednikov/trgovcev z blagom, ki merijo svoje zaloge po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje. Če so te zaloge izmerjene po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se spremembe poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, pripoznajo v poslovnem izidu za obdobje, v katerem je do spremembe prišlo.
4
Zaloge, ki so omenjene v 3.(a) členu, se izmerijo po čisti iztržljivi vrednosti v določenih fazah proizvodnje. To se na primer zgodi, kadar je za pospravljene kmetijske pridelke ali izkopane rudnine prodaja zagotovljena s terminsko pogodbo ali državnim jamstvom ali kadar obstaja delujoč trg in je tveganje, da prodaja ne bi bila možna, zanemarljivo. Za takšne zaloge ne veljajo le tiste zahteve tega standarda, ki določajo merjenje zalog.
5
Posredniki/trgovci so tisti, ki kupujejo ali prodajajo trgovsko blago za račun drugih ali za svoj račun. Zaloge, ki so omenjene v 3.(b) členu, se najpogosteje pridobijo z namenom nadaljnje prodaje v bližnji prihodnosti, pri čemer dobiček posrednika/trgovca temelji na nihanju cen ali njegovi marži. Če so te zaloge izmerjene po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, zanje ne veljajo samo tiste zahteve tega standarda, ki določajo merjenje zalog.
OPREDELITVE POJMOV
6
V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:
Zaloge so sredstva:
(a)
namenjena prodaji v okviru rednega poslovanja;
(b)
v postopku proizvajanja za tako prodajo ali
(c)
v obliki osnovnega in pomožnega materiala, ki bo porabljen v proizvodnem procesu ali pri opravljanju storitev.
Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, ki bi bila dosežena v okviru rednega poslovanja, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške, ki bi nastali ob prodaji.
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)
7
Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja. Poštena vrednost odraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje istih zalog na glavnem (ali najugodnejšem) trgu teh zalog med udeleženci na trgu na datum merjenja. Prva vrednost je značilna za podjetje, druga pa ne. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno enaka pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.
8
Zaloge obsegajo kupljeno blago, namenjeno za nadaljnjo prodajo, na primer trgovsko blago, ki ga kupi prodajalec na drobno in ga hrani za nadaljnjo prodajo, ali nepremičnine, ki so namenjene nadaljnji prodaji. Zaloge obsegajo tudi proizvedene dokončane proizvode ali nedokončano proizvodnjo v podjetju in vključujejo osnovni in pomožni material, ki čaka na uporabo v proizvodnem procesu. Stroški, nastali zaradi izpolnjevanja pogodbe s kupcem, ki ne povzročijo nastanka zalog (ali sredstev iz področja uporabe drugega standarda), se računovodsko obravnavajo v skladu z MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci.
MERJENJE ZALOG
9
Zaloge se izmerijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju.
Izvirna vrednost zalog
10
Izvirna vrednost zalog obsega vse nabavne cene, stroške pretvarjanja in druge stroške, ki nastanejo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje.
Nabavna cena
11
Nabavna cena obsega nakupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu blagu, materialu ali storitvam. Trgovinski popusti, drugi popusti in druge podobne postavke se pri določanju nabavne cene odštejejo.
Stroški pretvarjanja
12
Stroški pretvarjanja zalog vključujejo stroške, ki so neposredno povezani s proizvedenimi enotami, na primer stroške neposrednega dela. Vključujejo tudi sistematično razporeditev fiksnih in spremenljivih splošnih proizvajalnih stroškov, ki nastajajo pri pretvarjanju materiala v dokončane proizvode. Fiksni splošni proizvajalni stroški so tisti posredni stroški proizvodnje, ki ostajajo razmeroma stalni ne glede na obseg proizvodnje, kot so amortizacija in vzdrževanje tovarniških zgradb, oprema in sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, ter stroški poslovodstva in uprave tovarne. Spremenljivi splošni proizvajalni stroški pa so tisti posredni stroški proizvodnje, katerih spreminjanje je neposredno ali skoraj neposredno povezano z obsegom proizvodnje; takšni so stroški posrednega materiala in posrednega dela.
13
Dodeljevanje fiksnih splošnih proizvajalnih stroškov med stroške pretvarjanja temelji na normalnih zmogljivostih proizvajalnih sredstev. Normalna zmogljivost je pričakovana proizvodnja, ki naj bi se v povprečju dosegla v večjem številu obdobij ali sezon v normalnih okoliščinah, pri čemer se upošteva izguba zmogljivosti zaradi načrtovanega vzdrževanja. Dejanska raven proizvodnje se lahko uporabi, če je blizu normalni zmogljivosti. Znesek fiksnih splošnih stroškov, razporejen na vsako proizvedeno enoto, se zaradi manjšega obsega proizvodnje ali neizrabljenih zmogljivosti ne poveča. Nerazporejeni splošni stroški se obravnavajo kot odhodki v obdobju, v katerem nastanejo. V obdobjih z nenormalno visoko proizvodnjo se znesek fiksnih splošnih stroškov, razporejenih na vsako proizvedeno enoto, zmanjša, tako da zaloge niso izmerjene nad izvirno vrednostjo. Spremenljivi splošni proizvajalni stroški se razporedijo na vsako proizvedeno enoto na podlagi dejanske uporabe proizvajalnih sredstev.
14