TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Za določanje odškodnine v primeru deljene odgovornosti povzročitelja škode in poškodovanca je ugotavljanje krivde povzročitelja, ki je sicer objektivno odškodninsko odgovoren, pomembno samo v zvezi z ugotavljanjem deleža sokrivde poškodovanca (3. odstavek 177. člena ZOR).

Obrazložitev:
Obe izpodbijani sodbi pravilno izhajata iz objektivne odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke in s tem tožene
zavarovalnice, ki odgovarja zanj. Pravilno sta ugotavljali tudi prispevek oškodovanke k nastanku škode in s tem delež njene odgovornosti. Objektivno odgovorna oseba se namreč lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3.
odst. 177. čl. ZOR). Prav to je bilo ugotovljeno pri sojenju na obeh stopnjah, namreč, da je oškodovanka napačno hodila po desni strani ceste v temi in v času, ko je bil na cesti motorni promet v obe smeri. Taka hoja je vsekakor prispevala k nastanku nesreče.

Stališče obeh sodišč, da je oškodovankin delež odgovornosti 20%, je po presoji revizijskega sodišča pravilno. Večja odgovornost tožene stranke temelji na dejstvu, da je nesrečo povzročil njen zavarovanec, z avtomobilom, ki je nevarna stvar. Sokrivda oškodovanke pa se je pravilno ugotavljala ob upoštevanju krivdnega ravnanja zavarovanca tožene stranke. Njegovo krivdno ravnanje namreč ni pomembno za njegovo odškodninsko odgovornost, ki je objektivna, pač pa je pomembno za oceno deleža odgovornosti oškodovanke. Celotno dogajanje, to je napake obeh, so povzročile nesrečo, zato deleža oškodovanke ni mogoče ugotoviti iztrgano iz celote. Samo v tej zvezi je upoštevno obravnavati tudi krivdno ravnanje sicer objektivno odškodninsko odgovornega zavarovanca tožene stranke. Upoštevanje njegove krivde pri oceni oškodovankinega deleža je tožeči stranki v prid, kajti oškodovankin delež odgovornosti je v obratnem sorazmerju s krivdnim deležem drugega udeleženca nesreče. Samo na podlagi celovite ocene dogajanja je mogoče ugotoviti oškodovankin delež odgovornosti. Tako oceno sta sodišči prve in druge stopnje napravili in svojo ugotovitev o 20% odgovornosti oškodovanke podprli z ustrezno obrazložitvijo, ki poudarja oškodovankino napačno hojo in dejstvo, da so bile tudi oškodovanki razmere dobro znane.