Zakon o javnih naročilih (ZJN)

1464. Zakon o javnih naročilih (ZJN)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih naročilih (ZJN)

Razglašam zakon o javnih naročilih (ZJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1997 in o njem ponovno odločal na seji dne 23. aprila 1997.

Št. 001-22-33/97

Ljubljana, dne 24. aprila 1997.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O JAVNIH NAROČILIH (ZJN)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Področje uporabe

Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov pri oddaji javnih naročil.

2. člen

Razlage pojmov

V tem zakonu posamezni pojmi pomenijo:

1) “naročnik” je:

-

uporabnik proračuna,

-

javni gospodarski zavod in javno podjetje,

-

druga pravna oseba javnega prava, katere ustanovitelj oziroma soustanovitelj je država ali lokalna skupnost;

2) “predmet javnega naročila” so blago, gradbena dela in storitve;

3) “ponudnik” je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sodeluje v postopku oddaje javnega naročila tako, da zahteva razpisno dokumentacijo oziroma predloži svojo ponudbo;

4) “veljavna ponudba” je ponudba, ki jo ponudnik v skladu z navodili naročnika pravilno opremljeno in pravočasno predloži naročniku;

5) “popolna ponudba” je ponudba, ki vsebuje ponudbeno dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva v javnem razpisu, v razpisni dokumentaciji in v navodilih ponudniku;

6) “prevzemnik” je pooblaščena oseba naročnika, ki od ponudnika v roku za oddajo ponudb prevzame ponudbo in mu o tem izda ustrezno potrdilo;

7) “dokumentacija o javnih naročilih” obsega dokumentacijo, ki ne glede na način oddaje javnega naročila, dokumentirano prikazuje poslovne dogodke v zvezi z oddajo javnega naročila od evidentiranja potrebe po oddaji javnega naročila, oddaje javnega naročila, izvedbe javnega naročila do predaje pridobljene dobrine v uporabo in poteka garancijskega roka;

8) “pričetek oddaje javnega naročila” – naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila s sprejemom pisnega sklepa o pričetku oddaje naročila, v katerem je naveden vodja izvedbe javnega naročila in imenovana strokovna komisija;

9) “oddaja javnega naročila” so postopki, po katerih mora ravnati naročnik pri oddaji javnega naročila, kot jih predpisuje ta zakon, sklenitev pogodbe in nadzorovanje izpolnitve pogodbe do poteka garancijskega roka;

10) “izvajalec” je najugodnejši ponudnik, s katerim naročnik sklene pogodbo po opravljenem javnem razpisu ali neposredno.

3. člen

Načini oddajanja javnih naročil

(1)

Naročnik lahko odda javno naročilo s predhodno izvedenim:

-

javnim razpisom za izbiro izvajalca brez omejitev,

-

javnim razpisom za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,

-

dvostopenjskim javnim razpisom,

-

zbiranjem ponudb,

-

zbiranjem predlogov.

(2)

Z neposredno pogodbo sme naročnik oddati javno naročilo le v primerih in ob pogojih, določenih s tem zakonom.

(3)

Z izbranim ponudnikom sklene naročnik pisno pogodbo.

(4)

Določila tega zakona o postopku javnega razpisa za izbiro izvajalca brez omejitev se smiselno uporabljajo tudi za vse druge postopke po tem zakonu, če s tem zakonom ni drugače določeno.

4. člen

(1)

Naročnik lahko prične s postopkom oddaje javnega naročila:

1) če je javno naročilo zajeto v državnem proračunu, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu, oziroma če sredstva ne presegajo z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, dopuščenih obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih; če je javno naročilo vključeno v letni plan nabav po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja; če je javno naročilo za vzdrževalna dela vključeno v letni program vzdrževalnih del po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja;

2) naročnik lahko prične s postopkom oddaje javnega naročila tudi, če ni izpolnjen pogoj iz prve točke tega odstavka v primerih, ko so predmet javnega naročila dela sezonskega značaja in bi bila zaradi časovnih omejitev otežena izpolnitev javnega naročila v okviru proračunskega leta. Naročnik v tem primeru sklene pogodbo po sprejetju proračuna oziroma finančnega načrta;

3) če je za javno naročilo investicijskega značaja izdelan program po enotni metodologiji za izdelavo teh programov in ga je potrdil pristojni resorni minister, pristojni organ lokalne skupnosti ali organ upravljanja s pisnim sklepom. Enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja predpiše Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance;

4) če je pridobljeno soglasje pristojne organizacije za blagovne rezerve, ko je predmet javnega naročila blago, ki je na razpolago pri blagovnih rezervah. Vrsto blaga objavi pristojna organizacija za blagovne rezerve vsako leto za obdobje enega leta.

(2)

Naročnik mora navedene pogoje izpolnjevati posamično ali kumulativno, glede na vrsto javnega naročila.

(3)

Naročnik lahko začne s postopkom zbiranja predlogov tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena, če zahteva ocenjevanje predlogov daljše časovno obdobje.

5. člen

Obveznost informiranja o predvidenih javnih naročilih

Naročnik mora tudi pred pričetkom oddaje javnega naročila možnim ponudnikom, izvajalcem in dobaviteljem nuditi informacije o predvidenih javnih naročilih.

6. člen

Enakopravnost nastopanja in omejitve

(1)

Naročnik določi razpisne pogoje za oddajo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki.

(2)

Razpisni pogoji so javni in so sestavni del razpisne dokumentacije.

(3)

Vsi ponudniki, ki predložijo svojo ponudbo naročniku in izpolnjujejo razpisne pogoje, so enakopravni.

(4)

Naročnik v javnem razpisu ne sme krajevno omejevati ponudnikov.

(5)

Naročnik razpisnih pogojev in tehničnih specifikacij ne sme prilagoditi konkretnemu ponudniku.

7. člen

Izdelovalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik na javnem razpisu ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

8. člen

(1)

Naročnik mora predmet javnega naročila oblikovati v smiselno zaključene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno.

(2)

Naročnik ne sme deliti javnega naročila, ki po naravi tvori celoto na manjše enote, da bi se na ta način izognil javnemu razpisu.

9. člen

(1)

Naročnik mora zavrniti ponudbo, če ponudnik, ki jo je predložil, da ali je pripravljen dati sedanjemu ali bivšemu delavcu naročnika darilo v obliki gotovine ali kakršnikoli brezgotovinski obliki, ponudbo za zaposlitev ali kakršnokoli stvar ali uslugo, katere vrednost se da izraziti v denarju, kot poskus vplivanja na dejanje ali odločitev ali na nadaljnji postopek javnega naročila.

(2)

Zavrnitev ponudbe in razloge zanjo mora naročnik v pisni obliki posredovati ponudniku in evidentirati v dokumentaciji o javnem naročilu.

10. člen

Če se kadarkoli med postopkom oddaje javnega naročila ali izvedbe že sklenjene pogodbe nedvomno ugotovi, da je bilo obljubljeno ali storjeno dejanje iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali da je bila pogodba sklenjena zato, ker je bilo obljubljeno ali storjeno takšno dejanje, posredno ali neposredno, ali je naročnikov delavec ali druga oseba, ki bi lahko kakorkoli vplivala na sklenitev ali izvršitev pogodbe, zahteval od ponudnika stvar ali uslugo, se sklenjeni posel takoj razveljavi, ne glede na to, v kateri fazi izvršitve je ta posel.

11. člen

(1)

Zaradi razvojnega vpliva javnih naročil na domače gospodarstvo lahko domači ponudniki dosežejo višjo ceno ob enakem izpolnjevanju drugih pogojev. Vlada določi odstotek zaščite domačih ponudnikov v primeru, da ponujajo domače blago, gradbena dela ali storitve. Odstotek zaščite ne sme preseči 10% in je lahko selektiven.

(2)

Naročnik mora pri ocenjevanju ponudb upoštevati odstotek zaščite iz prejšnjega odstavka.

(3)

Ponudba se šteje za domačo, če je več kot 50% vrednosti blaga, gradbenih del in storitev domačega porekla.

(4)

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da bo pri ocenjevanju ponudb upošteval zaščito iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Določila prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za oddajo javnih naročil ponudnikom iz držav, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne sporazume, ki izključujejo možnosti zaščite iz prvega odstavka tega člena.

12. člen

Uporaba jezika, valut in normativi

(1)

Razpisna dokumentacija in pogodbeni dokumenti morajo biti napisani v slovenskem jeziku, vrednosti pa izražene v slovenski valuti. Naročnik lahko poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku, v primeru, da predmet javnega naročila sofinancira nedomicilni pravni subjekt, določi tudi uporabo tujih jezikov.

(2)

V razpisnih pogojih, ponudbeni in pogodbeni dokumentaciji morajo biti navedeni tehnični predpisi, standardi in normativi, veljavni v Republiki Sloveniji oziroma predpisi mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.

13. člen

(1)

Naročnik mora zahtevati od ponudnikov ustrezno dokazilo o kvaliteti ponujenega blaga in storitev in zagotovilo o servisiranju.

(2)

Naročnik lahko, upoštevaje obseg in vrsto javnega naročila, od ponudnikov zahteva finančno zavarovanje za dobro izpolnitev pogodbe.

14. člen

Vodenje evidenc o javnih naročilih

(1)

Postopki oddaje javnega naročila morajo biti v celoti dokumentirani.

(2)

Naročnik mora vso dokumentacijo v postopkih oddaje javnega naročila pošiljati ponudniku s priporočeno pošto ali na drug ustrezen način tako, da lahko izkaže vročitev.

15. člen

(1)

Naročnik mora voditi sprotno evidenco in hraniti dokumentacijo o javnih naročilih vsaj še 12 mesecev po izpolnitvi pogodbe, če za določeno vrsto dokumentacije drug predpis ne določa daljšega roka.

(2)

Evidenca in dokumentacija o oddanih javnih naročilih je javna, razen dokumentov, označenih z oznakami “državna skrivnost”, “vojaška skrivnost”, “uradna skrivnost” ali “poslovna skrivnost”.

(3)

Samo zaradi ugotovitve, da dokumentacije o javnem naročilu ni hranil skladno z določbo prvega odstavka tega člena, naročnik ni odgovoren za gmotno škodo, ki bi nastala pri ponudnikih, izvajalcih ali dobaviteljih.

16. člen

Strokovna komisija

(1)

Postopek oddaje javnega naročila vodi strokovna komisija ali drugo strokovno telo, določeno z zakonom ali drugim predpisom (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje predstojnik naročnika s pisno odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V postopku oddaje javnih naročil, katerih vrednost presega 50,000.000 tolarjev, komisijo poleg predsednika sestavljajo najmanj še štirje člani.

(2)

Predsednik in člani komisije morajo imeti strokovno izobrazbo in izkušnje, ki omogočajo strokovno presojo ponudb. Imeti morajo strokovno izobrazbo in izkušnje s področja predmeta javnega naročila, ter najmanj 3-letne izkušnje v dejavnosti, v katero sodi izvajanje javnega naročila. Vsaj eden od članov komisije mora imeti pravna znanja s področja javnih naročil.

17. člen

(1)

Predsednik in člani komisije morajo v postopkih oddaje javnega naročila ravnati v skladu s pravili stroke in določili tega zakona ter ne smejo biti s ponudniki, zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem ponudnika v poslovnem razmerju, interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti. Naročnik v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri ponudniku, če od prenehanja zaposlitve pri ponudniku še ni pretekel rok treh let.

(2)

Predstojnik naročnika mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo ponudnikov ali na lastno pobudo imenovati z odločbo novega predsednika ali člana komisije takoj, ko je podan izločitveni razlog.

(3)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, poslovno razmerje in dolžnost upoštevanja triletnega roka nista izločitvena razloga, če komisije ni mogoče drugače sestaviti zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.

II. JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA BREZ OMEJITEV

18. člen

Objava javnega razpisa

(1)

Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Vrednost javnega naročila, od katere dalje je potreben javni razpis, določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

(3)

Če vrednost javnega naročila presega 150,000.000 tolarjev, mora naročnik objaviti namero o naročilu v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj tri mesece pred objavo javnega razpisa.

19. člen

Vsebina objave javnega razpisa

(1)

Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:

1) ime oziroma naziv in sedež naročnika,

2) predmet javnega naročila iz 2. člena tega zakona z navedbo vsebine, (vrsto in količino blaga, vrsto in obseg storitve, kraj izpolnitve),

3) orientacijsko vrednost naročila,

4) dobavni rok oziroma rok začetka in dokončanja del,

5) merila za izbiro najugodnejše ponudbe in kakršnekoli omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb,

6) rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe in način predložitve ponudbe (datum, čas, naslov, oznaka),

7) naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,

8) rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,

9) kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo ter ceno dokumentacije in način plačila.

(2)

Naročnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, objavi glede na vrsto javnega naročila tudi druge podatke.

20. člen

Rok za predložitev ponudb

(1)

Rok za predložitev ponudbe mora omogočati ponudnikom izdelavo kakovostne ponudbe.

(2)

Če je v javnem razpisu tako določeno, je ponudba pravočasna, če jo ponudnik predloži do roka, določenega za odpiranje ponudb.

(3)

Rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 20 dni.

(4)

Če so predmet javnega naročila blago ali storitve, za katere je vzpostavljen trg in so stalno na razpolago ter se ne proizvajajo po posebnem naročilu naročnika in če vrednost javnega naročila ne presega zneska, ki je določen v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 10 dni.

(5)

Za blago, storitve in gradbena dela, ki presegajo vrednost, ki je določena v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, rok za predložitev ponudb ne sme biti krajši od 30 dni.

(6)

Rok prične teči naslednji dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

21. člen

Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji natančno navesti merila, način uporabe meril ter pomen posameznega merila, ki bodo uporabljena pri ocenjevanju ponudb. Merila v razpisni dokumentaciji morajo biti skladna z objavljenimi.

22. člen

Razpisna dokumentacija

(1)

Naročnik mora na dan objave javnega razpisa za oddajo javnega naročila omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Naročnik sme zaračunati stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije.

(2)

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudbe v odvisnosti od vrste naročila, vključno z zahtevanimi podatki o ponudniku in dokazili o njegovi sposobnosti za izpolnitev javnega naročila ter vrsti in načinu finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, da se bo ponudba štela za popolno.

(3)

Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da usposobljeni ponudniki lahko na njeni osnovi ocenijo stroške in pripravijo popolno ponudbo.

(4)

Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše vsebino razpisne dokumentacije za tipične vrste naročil ter vrste in način uporabe finančnih zavarovanj za resnost ponudbe.

Zakon o javnih naročilih (ZJN)

Časovnica