TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v oprostilnem delu (točka I. izreka) in v odločbi o stroških kazenskega postopka, ki se nanašajo na oprostilni del, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika,

po uradni dolžnosti pa se odločba o stroških kazenskega postopka, ki se nanašajo na zavrnilni del, spremi tako, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP, v zvezi z drugim odstavkom 95. člena ZKP, stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov,

sicer se v nespremenjenih delih (točka II. izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Četudi je opis dejanj nepregleden tako, da je v enem opisu združena navedba zakonskih znakov več kaznivih dejanj, je naloga prvostopenjskega sodišča, da opis dejanja celovito presodi ter ugotovi, ali so v njem zajeti vsi znaki kaznivega dejanja oziroma več kaznivih dejanj.

Nenavadnost vstopa v zaprt prostor je podana ravno s tem, da je iz nabiralnika vzel ključ od garaže, kar po opisu tudi predstavlja večjo voljo za storitev dejanja tatvine. Ni se mogoče strinjati z zagovornikom v odgovoru na pritožbo, da odpiranje garažnih vrat z originalnim ključem, ne more predstavljati nenavadnega načina vstopa v prostor. Za oceno, ali gre za vdor v smislu velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, namreč ni edino merilo neposredni način posega v zaprt prostor, ampak tudi, na kakšen način je storilec prišel do sredstva, ki mu je omogočil poseg v zaprt prostor.

Odsotnost opredelitve vrednosti ukradene stvari ne pomeni, da gre za malo tatvino, še manj pa, da gre za nekaznivo dejanje, ki ne bi izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja.