Pravilnik o metodologiji za določanje skupnega obsega...

3164. Pravilnik o metodologiji za določanje skupnega obsega sredstev za izvajanje programov na področju srednjega šolstva

Na podlagi prvega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 118/06 - ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 - odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 - ZZNŠPP, 141/22, 158/22 - ZDoh-2AA, 71/23, 48/25, 22/25 - ZZZRO-1, in 70/25 - ZUTD-I) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja

P R A V I L N I K
o metodologiji za določanje skupnega obsega sredstev za izvajanje programov na področju srednjega šolstva

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa metodologijo za določanje obsega sredstev za izvajanje javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva (v nadaljnjem besedilu: metodologija).

(2)

Metodologija vsebuje določitev cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), letnega obsega sredstev za šolo in dijaški dom (v nadaljnjem besedilu: zavod) na podlagi cene programa srednjega šolstva na dijaka in zneska izravnave za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot so opredeljeni v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17, 30/18, 16/21, 178/21, 74/23, 110/24 in 28/25; v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi).

(2)

Poleg izrazov, ki niso opredeljeni v pravilniku iz prejšnjega odstavka, se v tem pravilniku uporablja tudi izraz »programi srednjega šolstva«, ki pomeni javno-veljavne izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: NPI), srednjega poklicnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: SPI), srednjega splošnega (v nadaljnjem besedilu: GIM), srednjega strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: SSI), poklicno-tehniškega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: PTI), poklicnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: PT), maturitetnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: MT) in javno-veljavni vzgojni program dijaških domov.

II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA

3. člen

(podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)

Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva iz drugega odstavka prejšnjega člena so:

1.

zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,

2.

predpisani normativi in standardi za izvajanje programov srednjega šolstva,

3.

veljavni programi srednjega šolstva,

4.

predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje programov srednjega šolstva,

5.

predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,

6.

izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določeni s tem pravilnikom in

7.

cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.

4. člen

(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)

(1)

Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu z 8., 9. in 10. členom tega pravilnika.

(2)

Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom. Cene se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)

Cena programa, ki se izvaja v vajeniški obliki, je enaka ceni programa, ki se ne izvaja v vajeniški obliki, povečana za vrednost delovnega mesta organizatorja praktičnega izobraževanje v delovnem procesu v skladu z normativi in standardi.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

5. člen

(stroški dela in njihova vrednost)

(1)

Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebni za izvedbo programov srednjega šolstva.

(2)

Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 8., 9. in 10. člena tega pravilnika upoštevata število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), pri čemer se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:

1.

pomočnik ravnatelja (v srednji šoli) VII/2: 35. plačni razred,

2.

učitelj VII/1 - razrednik, učitelj VII/2 - razrednik: 31. plačni razred,

3.

učitelj VII/1, učitelj VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1, učitelj praktičnega pouka VII/2: 30. plačni razred,

4.

učitelj praktičnega pouka VI: 27. plačni razred,

5.

učitelj praktičnega pouka V: 25. plačni razred,

6.

vzgojitelj VII/2: 30. plačni razred,

7.

svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2: 30. plačni razred,

8.

pomočnik ravnatelja (v dijaškem domu) VII/2: 35. plačni razred,

9.

organizator praktičnega pouka VII/1, organizator praktičnega pouka VII/2, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/1, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/2: 30. plačni razred,

10.

organizator praktičnega pouka VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 27. plačni razred,

11.

organizator praktičnega pouka V: 25. plačni razred,

12.

laborant III: 18. plačni razred,

13.

računovodja: 26. plačni razred,

14.

tajnik VIZ ali poslovni sekretar: 22. plačni razred,

15.

vzdrževalec računalniške opreme VII/2: 25. plačni razred,

16.

vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 22. plačni razred,

17.

tehniški sodelavec VII/1: 22. plačni razred,

18.

tehniški sodelavec VI: 18. plačni razred,

19.

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 14. plačni razred,

20.

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 11. plačni razred,

21.

hišnik: 12. plačni razred,

22.

čistilec: 9. plačni razred,

23.

varnostnik V: 12. plačni razred,

24.

perica II: 8. plačni razred,

25.

vratar III: 9. plačni razred,

26.

kuhar ali dietni kuhar: 12. plačni razred.

(3)

Za delovna mesta iz 2. do 6. točke prejšnjega odstavka se izračunani obseg sredstev za osnovne plače poveča za 1,5 % zaradi varstva starejših delavcev v skladu s kolektivno pogodbo. Minister lahko določi, da se sredstva za osnovne plače za zaposlene iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka povečajo do največ 3 %.

(4)

Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena. Pri določanju obsega sredstev za dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju, znanstveni magisterij ali doktorat se upošteva 0,20 % sredstev za osnovne plače na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena.

(5)

Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo učitelja praktičnega pouka, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %. Za delo učitelja praktičnega pouka, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v štirih tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata delovni mesti v nižjih dveh tarifnih razredih vsako v deležu po 15 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.

(6)

V enakih razmerjih, kot je določeno v prejšnjem odstavku za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, se pri izračunu cene na dijaka v skladu z normativi in standardi upošteva tudi delovno mesto organizatorja praktičnega pouka v V., VI., VII/1. oziroma VII/2. tarifnem razredu in delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v VI., VII/1. oziroma VII/2. tarifnem razredu.

(7)

Če je v določenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja za delovno mesto učitelja praktičnega pouka določeno, da se delo opravlja samo v enem tarifnem razredu, se pri izračunu cene tega programa na dijaka upoštevata v skladu z normativi in standardi delovni mesti organizatorja praktičnega pouka in organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v istem tarifnem razredu, kot je s tem programom določen za učitelja praktičnega pouka, upoštevajoč predpis, ki določa izobrazbo učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju.

(8)

Pri izračunu cene na dijaka se za programe srednjega šolstva upošteva v razmerju:

-

20 % delovna mesta vzdrževalec računalniške opreme VII/2, vzdrževalec računalniške opreme VII/1, tehniški sodelavec VII/1, tehniški sodelavec VI in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V,

-

50 % delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV za vzgojni program v dijaških domovih.

(9)

V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer za delovno mesto:

-

vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi, ki velja za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-

varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi, ki velja za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-

vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.

(10)

Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(11)

Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 8., 9. in 10. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:

1.

regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;

2.

dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 10. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;

3.

nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu 80 % vrednosti, ki velja za regres za prehrano;

4.

regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;

5.

jubilejna nagrada je zmnožek povprečja vrednosti jubilejnih nagrad za 10, 20, 30 in 40 let in 10 % normativnega števila delavcev;

6.

odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini trikratnika povprečne plače v Republiki Sloveniji objavljene na dan 30. novembra preteklega leta, povečane za 15 % in 2,5 % normativnega števila delavcev.

(12)

Sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem izobraževalnih programov se določijo za:

-

izvedbo poklicne mature in zaključnega izpita v vrednosti, izračunani glede na število dijakov zaključnega letnika v skladu s pravilnikom, ki ureja poklicno maturo in zaključni izpit;

-

interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine v obsegu v skladu z normativi in standardi;

-

dodatek spremljevalcem na športnem dnevu oziroma strokovni ekskurziji dijakov, določeni v programu srednjega šolstva, glede na predpisani obseg ur športnih dni in strokovnih ekskurzij v okviru ur, namenjenih interesnim dejavnostim oziroma obveznim izbirnim vsebinam za posamezno vrsto programa srednjega šolstva in v odvisnosti od števila dijakov.

6. člen

(izdatki za blago in storitve ter njihovo vrednotenje)

(1)

Izdatke za blago in storitve za izvajanje izobraževalnih programov srednjega šolstva sestavljajo:

-

sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev,

-

sredstva za zagotavljanje drugih pogojev,

-

sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti.

(2)

Sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva, kot so določena s pravilnikom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu, so za:

1.

ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,

2.

električno energijo in vodo,

3.

splošne materialne stroške,

4.

stroške elektronskih komunikacij,

5.

izvedbo vaj,

6.

stroške obdelovalnega materiala,

7.

pogonsko energijo,

8.

drobno orodje,

9.

zaščitna sredstva.

(3)

Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister, pri čemer se k sredstvom za splošne materialne stroške prišteje tudi vrednost tarife za plačilo nadomestila za fotokopiranje avtorsko pravno varovanih del, ki se jih uporablja pri pouku, določene s Skupnim sporazumom o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 - ZKUASP, 59/19 in 130/22).

(4)

Sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva v skladu s pravilnikom o materialnih stroških so za:

1.

tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,

2.

nabavo knjižničnega gradiva,

3.

strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,

4.

zdravniške preglede zaposlenih,

Pravilnik o metodologiji za določanje skupnega obsega sredstev za izvajanje programov na področju srednjega šolstva

Časovnica