MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 1 (MRS 1) -...

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 1
Predstavljanje računovodskih izkazov

CILJ

1

Ta standard predpisuje podlago za predstavljanje računovodskih izkazov za splošne namene, da se zagotovi primerljivost tako z lastnimi računovodskimi izkazi podjetja iz prejšnjih obdobij kot tudi z računovodskimi izkazi drugih podjetij. Določa splošne zahteve za predstavljanje računovodskih izkazov, smernice za njihovo sestavo in minimalne zahteve glede njihove vsebine.

PODROČJE UPORABE

2

Podjetje uporablja ta standard pri pripravljanju in predstavljanju računovodskih izkazov za splošne namene v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).

3

Drugi MSRP določajo pripoznavanje, merjenje in zahteve po razkritju za specifične transakcije in druge dogodke.

4

Ta standard se ne uporablja za sestavo in vsebino strnjenih medletnih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Vendar se 15.–35. člen uporabljajo za takšne računovodske izkaze. Ta standard se uporablja enako za vsa podjetja, vključno s podjetji, ki predstavijo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, in podjetji, ki predstavijo ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

5

V tem standardu je uporabljena terminologija, primerna za pridobitna podjetja, kamor spadajo tudi podjetja javnega sektorja. Če ta standard uporabljajo nepridobitna podjetja zasebnega ali javnega sektorja, bodo morda morala popraviti opise posameznih vrstičnih postavk v računovodskih izkazih in računovodskih izkazov samih.

6

Podobno velja za podjetja, ki nimajo lastniškega kapitala, kot je opredeljen v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (npr. nekateri vzajemni skladi), in podjetja, katerih delniški kapital ni lastniški kapital (npr. nekatera zadružna podjetja), ki bodo morda morala prilagoditi predstavljanje računovodskih izkazov, kjer so navedeni deleži članov ali lastnikov enot.

OPREDELITVE POJMOV

7

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Računovodske usmeritve so opredeljene v 5. členu MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake in izraz se v tem standardu uporablja v istem pomenu.

Računovodski izkazi za splošne namene (imenovani „računovodski izkazi“) so tisti, ki so namenjeni potrebam uporabnikov, ki nimajo možnosti zahtevati, da podjetje izdeluje poročila, prilagojena njihovim posebnim potrebam po informacijah.

Neizvedljiv: zahteva je neizvedljiva, če je podjetje kljub vsem razumnim prizadevanjem ne more izvesti.

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) so standardi in pojasnila, ki jih izda Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Vsebujejo:

(a)

mednarodne standarde računovodskega poročanja;

(b)

mednarodne računovodske standarde;

(c)

pojasnila OPMSRP; in

(d)

pojasnila SOP (¹).

Pomemben:

Informacije so pomembne, če bi bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bodo opustitev, napačna navedba ali zmanjšana razumljivost informacij vplivale na odločitve, ki jih primarni uporabniki računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije o določenem poročajočem podjetju.

Pomembnost je odvisna od narave ali pomena informacij ali obojega. Podjetje presodi, ali so informacije, bodisi posamično bodisi v kombinaciji z drugimi informacijami, pomembne v okviru njegovih računovodskih izkazov kot celote.

Informacije so manj razumljive, če so sporočene na način, ki bi za primarne uporabnike računovodskih izkazov imel podoben učinek, kot če bi se informacije opustile ali napačno navedle. Primeri okoliščin, ki lahko vodijo do zmanjšane razumljivosti pomembnih informacij:

(a)

informacije v zvezi s pomembno postavko, transakcijo ali drugim dogodkom so razkrite v računovodskih izkazih, vendar so podane v nedoločenem ali nejasnem jeziku;

(b)

informacije v zvezi s pomembno postavko, transakcijo ali drugim dogodkom so razpršene po računovodskih izkazih;

(c)

postavke, transakcije ali drugi dogodki, ki si niso podobni, so neprimerno združeni;

(d)

postavke, transakcije ali drugi dogodki, ki so si podobni, so neprimerno razdruženi; in

(e)

razumljivost računovodskih izkazov je zmanjšana, ker so pomembne informacije zakrite z nepomembnimi informacijami v takem obsegu, da primarni uporabnik ne more ugotoviti, katere informacije so pomembne.

Presoja, ali je mogoče razumno pričakovati, da bodo informacije vplivale na odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov za splošne namene določenega poročajočega podjetja, od podjetja zahteva, da upošteva značilnosti teh uporabnikov, pri čemer upošteva tudi okoliščine samega podjetja.

Številni obstoječi in potencialni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki od poročajočih podjetij ne morejo zahtevati, da zagotavljajo informacije neposredno njim, in se morajo za večino finančnih informacij, ki jih potrebujejo, zanašati na računovodske izkaze za splošne namene. Zato so primarni uporabniki, ki so jim namenjeni računovodski izkazi za splošne namene. Računovodski izkazi se pripravljajo za uporabnike, ki ustrezno poznajo poslovne in gospodarske dejavnosti ter skrbno pregledujejo in analizirajo informacije. Včasih potrebujejo tudi dobro obveščeni in skrbni uporabniki pomoč svetovalca, da lahko razumejo informacije o kompleksnih gospodarskih dejavnostih ali dogodkih.

Pojasnila vsebujejo informacije, ki dopolnjujejo tiste iz izkaza finančnega položaja, izkaza oziroma izkazov poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkaza sprememb lastniškega kapitala in izkaza denarnih tokov. V pojasnilih so navedeni besedni opisi ali razdružitve postavk, predstavljenih v izkazih, in informacije o tistih postavkah, ki ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v izkaze.

Drugi vseobsegajoči donos vsebuje postavke prihodkov in odhodkov (vključno s prilagoditvami zaradi prerazvrstitev), ki niso pripoznane v poslovnem izidu, kakor zahtevajo ali dovoljujejo drugi MSRP.

Sestavine drugega vseobsegajoča donosa vključujejo:

(a)

spremembe presežka iz prevrednotenja (glej MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena sredstva);

(b)

ponovno merjenje programov z določenimi zaslužki (glej MRS 19 Zaslužki zaposlenih);

(c)

dobičke in izgube, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov podjetja v tujini (glej MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev);

(d)

dobičke in izgube iz naložb v kapitalske instrumente, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9 Finančni instrumenti;

(da)

dobičke in izgube iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9;

(e)

učinkoviti del dobičkov in izgub iz instrumentov za varovanje pred tveganjem pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem ter dobičke in izgube iz instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki varujejo naložbe v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 5.7.5. členom MSRP 9 (glej poglavje 6 MSRP 9);

(f)

za nekatere obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, znesek spremembe poštene vrednosti, ki se lahko pripiše spremembam kreditnega tveganja obveznosti (glej 5.7.7. člen MSRP 9);

(g)

spremembe časovne vrednosti opcij pri ločevanju notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske pogodbe ter določitvi samo sprememb notranje vrednosti kot instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej poglavje 6 MSRP 9);

(h)

spremembe vrednosti terminskih elementov terminskih pogodb pri ločevanju terminskega elementa in promptnega elementa terminske pogodbe ter določitvi samo sprememb promptnega elementa kot instrumenta za varovanje pred tveganjem, kot tudi spremembe vrednosti v bazičnih točkah izraženega valutnega tečajnega razmika pri finančnem instrumentu, kadar se ga izključi iz določitve tega finančnega instrumenta kot instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej poglavje 6 MSRP 9);

(i)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz zavarovanja iz izdanih pogodb iz področja uporabe MSRP 17 Zavarovalne pogodbe, izključene iz poslovnega izida, kadar se skupni finančni prihodki ali finančni odhodki iz zavarovanja razdružijo, da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo z uporabo 88.(b) člena MSRP 17 ali z zneskom, ki odpravi računovodska neskladja s finančnimi prihodki ali finančnimi odhodki, ki izhajajo iz postavk, ki so podlaga, z uporabo 89.(b) člena MSRP 17; in

(j)

finančne prihodke ali finančne odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, izključene iz poslovnega izida, kadar se skupni finančni prihodki ali finančni odhodki iz pozavarovanja razdružijo, da se v poslovni izid vključi znesek, določen s sistematično razporeditvijo z uporabo 88.(b) člena MSRP 17.

Lastniki so imetniki instrumentov, ki so razvrščeni kot lastniški kapital.

Poslovni izid je celotni prihodek, zmanjšan za odhodke, razen sestavin drugega vseobsegajočega donosa.

Prilagoditve zaradi prerazvrstitev so zneski, prerazvrščeni v poslovni izid v tekočem obdobju, ki so bili v tekočem ali v prejšnjih obdobjih pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu.

Celotni vseobsegajoči donos je sprememba lastniškega kapitala v obdobju, ki je posledica transakcij ali drugih dogodkov, razen sprememb, ki so posledica transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki.

Celotni vseobsegajoči donos vsebuje vse sestavine „poslovnega izida“ in „drugega vseobsegajočega donosa“.

8

Čeprav se v tem standardu uporabljajo izrazi „drugi vseobsegajoči donos“, „poslovni izid“ in „celotni vseobsegajoči donos“, lahko podjetje za opisovanje skupnih zneskov uporablja druge izraze, če je pomen jasen. Na primer, podjetje lahko za opisovanje poslovnega izida uporablja izraz „čisti dobiček“.

8A

Naslednji izrazi so opisani v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in imajo v tem standardu pomen, kot je natančno določen v MRS 32:

(a)

finančni instrument s prodajno opcijo, ki je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.A in 16.B členu MRS 32);

(b)

instrument, ki podjetju nalaga obvezo, da drugi osebi izroči sorazmeren delež čistih sredstev podjetja samo v primeru prenehanja, in je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.C in 16.D členu MRS 32).

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Namen računovodskih izkazov

9

Računovodski izkazi so strukturirana predstavitev finančnega položaja in finančne uspešnosti podjetja. Cilj računovodskih izkazov je navesti informacije o finančnem položaju, finančni uspešnosti in denarnih tokovih podjetja, ki so uporabne za širok krog uporabnikov pri njihovih poslovnih odločitvah. Računovodski izkazi prikazujejo tudi rezultate upravljanja virov, zaupanih poslovodstvu. Da bi računovodski izkazi dosegli ta cilj, so v njih navedene informacije podjetja o:

(a)

sredstvih;

(b)

obveznostih;

(c)

lastniškem kapitalu;

(d)

prihodkih in odhodkih, vključno z dobički in izgubami;

(e)

vplačilih lastnikov in izplačilih lastnikom, ko delujejo kot lastniki, in

(f)

denarnih tokovih.

Te informacije skupaj z drugimi informacijami v pojasnilih pomagajo uporabnikom računovodskih izkazov pri napovedovanju prihodnjih denarnih tokov v podjetju ter zlasti njihovega časovnega okvira in gotovosti.

Celoten sklop računovodskih izkazov

10

Celoten sklop računovodskih izkazov vsebuje:

(a)

izkaz finančnega položaja po stanju na koncu obdobja;

(b)

izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa za obdobje;

(c)

izkaz sprememb lastniškega kapitala za obdobje;

(d)

izkaz denarnih tokov za obdobje;

(e)

pojasnila, ki obsegajo pomembne informacije o računovodskih usmeritvah in drugo pojasnjevalno gradivo;

(ea)

primerjalne informacije iz predhodnega obdobja, kot so določene v 38. in 38.A členu, ter

(f)

izkaz finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja, če podjetje uporablja računovodsko usmeritev za nazaj ali postavke v računovodskih izkazih preračuna za nazaj ali če postavke v računovodskih izkazih prerazvrsti v skladu s 40.A–40.D členom.

Podjetje lahko namesto naslovov, ki se uporabljajo v tem standardu, uporablja druge naslove. Podjetje lahko na primer namesto naslova „izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa“ uporabi „izkaz vseobsegajočega donosa“.

10A

Podjetje lahko predstavi en izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, pri čemer sta poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos predstavljena v dveh oddelkih. Oddelka se predstavita skupaj, pri čemer je najprej predstavljen oddelek poslovnega izida, takoj za njim pa oddelek drugega vseobsegajočega donosa. Podjetje lahko oddelek poslovnega izida predstavi v ločenem izkazu poslovnega izida. V takem primeru se ločeni izkaz poslovnega izida predstavi neposredno pred izkazom vseobsegajočega donosa, ki se začne s poslovnim izidom.

11

Podjetje predstavi vse računovodske izkaze v celotnem sklopu računovodskih izkazov z enako pomembnostjo.

12

[črtano]

13

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov s strani poslovodstva pripravljen finančni pregled, ki opisuje in pojasnjuje glavne značilnosti finančne uspešnosti podjetja in njegovega finančnega položaja ter glavne negotovosti, s katerimi se srečuje. Takšno poročilo lahko vključuje pregled:

(a)

glavnih dejavnikov in vplivov, ki narekujejo finančno uspešnost, vključno s spremembami v okolju, v katerem podjetje posluje, odzivi podjetja na takšne spremembe in njihove posledice ter naložbenimi usmeritvami za ohranitev in izboljšanje finančne uspešnosti, vključno s politiko dividend;

(b)

virov financiranja in želenega razmerja med obveznostmi in lastniškim kapitalom podjetja ter

(c)

virov sredstev podjetja, ki niso pripoznani v izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP.

14

Številna podjetja predstavijo izven računovodskih izkazov tudi poročila in izkaze, kot so poročila o okolju in izkazi dodane vrednosti, zlasti v dejavnostih, kjer je okolje pomemben dejavnik, in če so zaposleni obravnavani kot pomembna skupina uporabnikov. Za poročila in izkaze, predstavljene izven računovodskih izkazov, MSRP ne veljajo.

Splošne značilnosti

Pošteno predstavljanje in skladnost z MSRP

15

Računovodski izkazi pošteno predstavljajo finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Pošteno predstavljanje pomeni prikazovanje dejanskih učinkov transakcij, drugih dogodkov in okoliščin v skladu z opredelitvami in merili za pripoznanje za sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke iz Temeljnega okvira za računovodsko poročanje (v nadaljnjem besedilu: temeljni okvir). Uporaba MSRP in morebitna dodatna razkritja, če so potrebna, naj bi se odrazila v računovodskih izkazih, ki zagotavljajo pošteno predstavljanje.

16

Podjetje, katerega računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP, v pojasnila vključi izrecno in brezpogojno izjavo o skladnosti z MSRP. Podjetje računovodskih izkazov ne označi za skladne z MSRP, če ne izpolnjujejo vseh zahtev MSRP.

17

Podjetje v skoraj vseh okoliščinah zagotovi pošteno predstavljanje, če so računovodski izkazi izdelani v skladu z ustreznimi MSRP. Pošteno predstavljanje od podjetja zahteva tudi, da:

(a)

izbere in uporablja računovodske usmeritve v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake. MRS 8 določa hierarhijo veljavnih napotkov, ki jih poslovodstvo upošteva, če ne obstaja MSRP, ki bi se neposredno nanašal na določeno postavko;

(b)

predstavi informacije, tudi računovodske usmeritve, na način, ki daje ustrezne, zanesljive, primerljive in razumljive informacije;

(c)

navede dodatna razkritja, če skladnost s specifičnimi zahtevami MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in okoliščin na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja.

18

Podjetje ne more popraviti neustreznih računovodskih usmeritev niti z razkritjem uporabljenih računovodskih usmeritev niti s pojasnili ali pojasnjevalnim gradivom.

19

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevo v določenem MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, podjetje odstopa od te zahteve na način, določen v 20. členu, če to zahteva oziroma tega izrecno ne prepoveduje ustrezen regulativni okvir.

20

Če podjetje odstopa od zahteve iz določenega MSRP v skladu z 19. členom, razkrije:

(a)

da je poslovodstvo potrdilo, da računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v podjetju;

(b)

da je upoštevalo ustrezne MSRP, vendar je odstopalo od določene zahteve, da bi zagotovilo pošteno predstavitev;

(c)

naslov MSRP, od katerega podjetje odstopa, vrsto odstopanja, vključno z obravnavo, ki bi jo MSRP zahteval, razlog, zakaj bi bila takšna obravnava v danih okoliščinah zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, in sprejeto obravnavo, ter

(d)

finančne učinke odstopanja od zahteve za vsako posamezno postavko v računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja, o kateri bi poročali ob izpolnitvi zahteve.

21

Če je podjetje odstopalo od zahteve določenega MSRP v preteklem obdobju in če to odstopanje vpliva na pripoznane zneske v računovodskih izkazih za tekoče obdobje, opravi razkritja, določena v točkah (c) in (d) 20. člena.

22

Na primer, 21. člen se uporablja, če je podjetje v preteklem obdobju odstopalo od zahteve določenega MSRP, ki ureja merjenje sredstev ali obveznosti, in to odstopanje vpliva na merjenje sprememb sredstev in obveznosti, pripoznanih v računovodskih izkazih za tekoče obdobje.

23

V izredno redkih primerih, ko poslovodstvo sklene, da bi bila skladnost z zahtevo v določenem MSRP zavajajoča do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, vendar pa ustrezen regulativni okvir odstopanje od zahteve izrecno prepoveduje, podjetje do največje možne mere zmanjša zaznane zavajajoče vidike skladnosti, tako da razkrije:

(a)

naslov MSRP, za katerega gre, vrsto zahteve in razlog, zakaj je poslovodstvo sklenilo, da bi bilo izpolnjevanje zahteve v danih okoliščinah zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, ter

(b)

prilagoditve vseh posameznih postavk v računovodskih izkazih za vsa predstavljena obdobja, za katere poslovodstvo meni, da so nujno potrebne za pošteno predstavitev.

24

Za namen 19.–23. člena bi bila posamezna informacija v neskladju s ciljem računovodskih izkazov, če ne prikazuje verodostojno transakcij, drugih dogodkov in okoliščin, za katere se trdi ali bi se lahko upravičeno domnevalo, da jih prikazuje, kar bi posledično verjetno vplivalo na poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov. Pri presojanju, ali je izpolnjevanje določene zahteve MSRP zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru, poslovodstvo upošteva:

(a)

zakaj v danih okoliščinah ni dosežen cilj računovodskih izkazov in

(b)

kako se okoliščine podjetja razlikujejo od okoliščin tistih podjetij, ki zahtevo izpolnjujejo. Če druga podjetja v podobnih okoliščinah izpolnjujejo zahtevo, obstaja ovrgljiva predpostavka, da izpolnjevanje določene zahteve ni zavajajoče do te mere, da bi prišlo do neskladja s ciljem računovodskih izkazov, določenim v temeljnem okviru.

Delujoče podjetje

25

Ko poslovodstvo pripravlja računovodske izkaze, oceni sposobnost podjetja za nadaljevanje delovanja. Podjetje pripravi računovodske izkaze ob predpostavki delujočega podjetja, razen če namerava poslovodstvo likvidirati podjetje ali ustaviti poslovanje ali če nima druge možnosti, kot da stori eno ali drugo. Če se poslovodstvo pri oblikovanju svoje ocene zaveda pomembnih negotovosti, povezanih z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti precejšen dvom o sposobnosti podjetja za nadaljevanje delovanja, podjetje takšne negotovosti razkrije. Če podjetje računovodskih izkazov ne pripravi ob predpostavki delujočega podjetja, to dejstvo razkrije skupaj s podlago, na kateri je pripravilo računovodske izkaze, in z razlogom, zakaj podjetje ni obravnavano kot delujoče podjetje.

26

Pri ocenjevanju, ali je predpostavka delujočega podjetja ustrezna, poslovodstvo upošteva vse razpoložljive informacije o predvidenem nadaljnjem delovanju v naslednjih dvanajstih mesecih od konca obdobja poročanja, lahko pa tudi v daljšem obdobju. V kakšnem obsegu jih upošteva, je v vsakem primeru odvisno od dejstev. Če je podjetje v preteklosti poslovalo z dobičkom in ima takojšen dostop do finančnih virov, lahko brez podrobne analize sklene, da je predpostavka delujočega podjetja ustrezna računovodska podlaga. V drugih primerih pa mora poslovodstvo upoštevati več različnih dejavnikov, povezanih s trenutno in pričakovano dobičkonosnostjo, roki za vračilo dolgov in možnimi viri nadomestnega financiranja, preden lahko sklepa, da je predpostavka delujočega podjetja ustrezna.

Računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka

27

Podjetje pripravlja svoje računovodske izkaze, razen informacij o denarnih tokovih, z uporabo računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

28

Pri računovodenju na podlagi nastanka poslovnega dogodka se postavke pripoznajo kot sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki in odhodki (sestavine računovodskih izkazov), če ustrezajo opredelitvam in merilom za pripoznanje za te sestavine iz temeljnega okvira.

Pomembnost in združevanje

29

Podjetje ločeno predstavi vsako pomembno skupino, sestavljeno iz podobnih postavk. Podjetje predstavi postavke različne narave ali vloge ločeno, razen če so nepomembne.

30

Računovodski izkazi so rezultat obdelave velikega števila transakcij ali drugih dogodkov, ki so združeni v skupine v skladu z njihovo naravo ali vlogo. Končna stopnja združevanja in razvrščanja je predstavitev strnjenih in razvrščenih podatkov, ki predstavljajo posamezne vrstične postavke v računovodskih izkazih. Če kaka vrstična postavka ni pomembna, se združi z drugimi postavkami bodisi v teh izkazih bodisi v pojasnilih. Postavka, ki ni dovolj pomembna, da bi jo bilo upravičeno posebej predstaviti v teh izkazih, je lahko dovolj pomembna, da jo je treba ločeno predstaviti v pojasnilih.

30A

Pri uporabi tega in drugih MSRP se podjetje ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin odloči, kako bo združevalo informacije v računovodskih izkazih, vključno s pojasnili. Podjetje ne zmanjša razumljivosti svojih računovodskih izkazov, tako da pomembne informacije pomeša z nepomembnimi oziroma združi pomembne postavke, ki so različne narave ali imajo različno vlogo.

31

Nekateri MSRP določajo informacije, ki jih je treba vključiti v računovodske izkaze, ki vključujejo pojasnila. Podjetju ni treba zagotoviti posebnega razkritja, ki ga zahteva določen MSRP, če informacija, ki izhaja iz razkritja, ni pomembna. To velja tudi v primeru, če MSRP vsebuje seznam posebnih zahtev ali jih opisuje kot minimalne zahteve. Podjetje tudi premisli, ali naj navede dodatna razkritja, če izpolnjevanje specifičnih zahtev MSRP ne zadostuje, da bi uporabniki računovodskih izkazov razumeli vpliv posameznih transakcij, drugih dogodkov in okoliščin na finančni položaj in finančno uspešnost podjetja.

Pobot

32

Podjetje ne pobota sredstev in obveznosti niti prihodkov in odhodkov, razen če določen MSRP zahteva ali dovoljuje pobot.

33

Podjetje ločeno poroča o sredstvih in obveznostih kot tudi prihodkih in odhodkih. Pobot v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v izkazu finančnega položaja zmanjšuje uporabnikovo sposobnost razumeti transakcije, druge dogodke in okoliščine, do katerih je prišlo, ter oceniti prihodnje denarne tokove v podjetju, razen če pobot odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka. Merjenje čiste vrednosti sredstev brez popravkov vrednosti, na primer zastarelih zalog in dvomljivih terjatev, ni pobot.

34

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci zahteva, da podjetje meri prihodke iz pogodb s kupci po znesku nadomestila, do katerega bo po pričakovanjih upravičeno v zameno za prenos obljubljenega blaga ali storitev. Na primer, znesek pripoznanih prihodkov odraža vse trgovinske in količinske popuste, ki jih podjetje dovoljuje. Podjetje v okviru svojih rednih dejavnosti izvaja druge transakcije, ki ne ustvarjajo prihodkov, vendar so povezane z glavnimi dejavnostmi, ki ustvarjajo prihodke. Podjetje predstavi posledice takih transakcij, če taka predstavitev odseva vsebino transakcije ali drugega dogodka, s pobotom dohodkov z ustreznimi odhodki, ki so nastali pri isti transakciji. Na primer:

(a)

podjetje predstavi dobičke in izgube pri odtujitvi nekratkoročnih sredstev, tudi naložb in poslovnih sredstev, tako da se od zneska nadomestila odštejejo knjigovodska vrednost sredstva in s tem povezani odhodki za prodajo, ter

(b)

podjetje lahko izdatek za rezervacijo, ki se pripozna v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva in povrne v skladu s pogodbo s tretjo osebo (npr. garancijska pogodba, sklenjena z dobaviteljem), pobota z ustreznim povračilom.

35

Poleg tega podjetje dobičke in izgube, ki izhajajo iz skupine podobnih transakcij, prikaže v čistem znesku, na primer dobičke in izgube iz tečajnih razlik ali dobičke in izgube iz finančnih instrumentov v posesti za trgovanje. Takšne dobičke in izgube pa podjetje predstavi ločeno, če so pomembni.

Pogostost poročanja

36

Podjetje predstavi celoten sklop računovodskih izkazov (vključno s primerjalnimi informacijami) najmanj vsako leto. Če podjetje spremeni konec obdobja poročanja in računovodske izkaze predstavi za obdobje, daljše ali krajše od enega leta, podjetje poleg obdobja, obravnavanega v računovodskih izkazih, razkrije:

(a)

razlog, da uporablja daljše ali krajše obdobje, ter

(b)

dejstvo, da zneski v računovodskih izkazih niso v celoti primerljivi.

37

Praviloma podjetje računovodske izkaze dosledno pripravlja za obdobje enega leta. Vendar nekatera podjetja iz praktičnih razlogov raje poročajo na primer za obdobje 52 tednov. Ta standard ne izključuje te prakse.

Primerjalne informacije

Minimalne primerjalne informacije

38

Podjetje za vse prikazane zneske v računovodskih izkazih tekočega obdobja predstavi primerjalne informacije iz predhodnega obdobja, razen če MSRP zahtevajo ali dovoljujejo drugače. Podjetje vključi primerjalne informacije za besedne in opisne informacije, če je to pomembno za razumevanje računovodskih izkazov tekočega obdobja.

38A

Podjetje predstavi najmanj dva izkaza finančnega položaja, dva izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, dva ločena izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), dva izkaza denarnih tokov, dva izkaza sprememb lastniškega kapitala in povezana pojasnila.

38B

V nekaterih primerih so besedne informacije, ki jih vsebujejo računovodski izkazi enega ali več predhodnih obdobij, v tekočem obdobju še vedno relevantne. Podjetje na primer v tekočem obdobju razkrije podrobnosti o pravnem sporu, katerega izid je bil ob koncu predhodnega obdobja negotov in je še nerešen. Uporabnikom lahko koristi razkritje informacije, da je ob koncu predhodnega obdobja obstajala negotovost, in razkritje informacije o ukrepih, ki so bili v obdobju sprejeti, da bi se negotovost razrešila.

Dodatne primerjalne informacije

38C

Podjetje lahko poleg minimalnih primerjalnih računovodskih izkazov, ki jih zahtevajo MSRP, predstavi dodatne primerjalne informacije, če so te pripravljene v skladu z MSRP. Te primerjalne informacije lahko vsebujejo enega ali več izkazov iz 10. člena, vendar ni treba, da obsegajo celoten sklop računovodskih izkazov. V takšnem primeru podjetje predstavi povezane informacije v pojasnilih za te dodatne izkaze.

38D

Podjetje lahko na primer predstavi tretji izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa (s čimer predstavi tekoče obdobje, predhodno obdobje in dodatno primerjalno obdobje). Vendar podjetju ni treba predstaviti tretjega izkaza finančnega položaja, tretjega izkaza denarnih tokov ali tretjega izkaza sprememb lastniškega kapitala (tj. dodatnega primerjalnega računovodskega izkaza). Podjetje mora v pojasnilih k računovodskim izkazom predstaviti primerjalne informacije, povezane s tem dodatnim izkazom poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

39

[črtano]

40

[črtano]

Sprememba računovodske usmeritve, preračun za nazaj ali prerazvrstitev

40A

Podjetje poleg minimalnih primerjalnih računovodskih izkazov, ki se zahtevajo v 38.A členu, predstavi tretji izkaz finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja, če:

(a)

uporablja računovodsko usmeritev za nazaj, naredi preračun postavk v računovodskih izkazih za nazaj ali prerazvrsti postavke v računovodskih izkazih in

(b)

uporaba za nazaj, preračun za nazaj ali prerazvrstitev pomembno vplivajo na informacije v izkazu finančnega položaja na začetku predhodnega obdobja.

40B

V okoliščinah, opisanih v 40.A členu, podjetje predstavi tri izkaze finančnega položaja po stanju na:

(a)

koncu tekočega obdobja;

(b)

koncu predhodnega obdobja in

(c)

začetku predhodnega obdobja.

40C

Če se od podjetja zahteva, da predstavi dodaten izkaz finančnega položaja v skladu s 40.A členom, mora razkriti informacije, ki jih zahtevajo 41.–44. člen in MRS 8. Vendar mu ni treba predstaviti povezanih pojasnil k začetnemu izkazu finančnega položaja po stanju na začetku predhodnega obdobja.

40D

Datum začetnega izkaza finančnega položaja je začetek predhodnega obdobja ne glede na to, ali računovodski izkazi podjetja predstavljajo primerjalne informacije za zgodnejša obdobja (kot je dovoljeno v 38.C členu).

41

Če podjetje spremeni predstavitev ali razvrstitev postavk v računovodskih izkazih, prerazvrsti primerjalne zneske, razen če je to neizvedljivo. Če podjetje prerazvrsti primerjalne zneske, razkrije (vključno s stanjem na začetku predhodnega obdobja):

(a)

naravo prerazvrstitve;

(b)

zneske v vsaki postavki ali skupini postavk, ki se so se prerazvrstili, in

(c)

razlog za prerazvrstitev.

42

Če je prerazvrstitev primerjalnih zneskov neizvedljiva, podjetje razkrije:

(a)

razlog, zakaj zneskov ni bilo mogoče prerazvrstiti, ter

(b)

naravo prilagoditev, do katerih bi prišlo, če bi se zneski prerazvrstili.

43

Povečanje primerljivosti informacij med posameznimi obdobji pomaga uporabnikom pri sprejemanju poslovnih odločitev, in sicer predvsem s tem, da omogoča ocenjevanje trendov finančnih informacij za namen napovedovanja. V nekaterih okoliščinah je prerazvrstitev primerjalnih informacij iz preteklega obdobja, da bi se dosegla primerljivost s tekočim obdobjem, neizvedljiva. Na primer, podjetje v preteklih obdobjih podatkov morda ni zbralo na način, ki bi dovoljeval prerazvrstitev, in morda je poustvarjanje informacije neizvedljivo.

44

MRS 8 obravnava prilagoditve primerjalnih informacij, ki so obvezne, kadar podjetje spremeni računovodsko usmeritev ali popravi napako.

Doslednost predstavljanja

45

Podjetje ohrani enako predstavljanje in razvrščanje postavk v računovodskih izkazih iz obdobja v obdobje, razen če:

(a)

se zaradi pomembne spremembe narave poslovanja podjetja ali ob pregledu njegovih računovodskih izkazov izkaže, da bi bilo ob upoštevanju meril za izbiro in uporabo računovodskih usmeritev iz MRS 8 primernejše drugačno predstavljanje ali razvrščanje, ali

(b)

določen MSRP zahteva spremembe v načinu predstavljanja.

46

Na primer, pomembna pridobitev ali odtujitev ali pa pregled predstavitve v računovodskih izkazih lahko nakazuje, da je potrebno drugačno predstavljanje računovodskih izkazov. Podjetje spremeni predstavljanje svojih računovodskih izkazov le v primeru, ko spremenjena predstavitev vsebuje zanesljive informacije, ki so ustreznejše za uporabnike računovodskih izkazov, in ko obstaja velika verjetnost, da se bo popravljena sestava uporabljala tudi v prihodnosti, tako da primerljivost ne bo slabša. Pri takšnem spreminjanju predstavljanja podjetje prerazvrsti svoje primerjalne informacije v skladu z 41. in 42. členom.

SESTAVA IN VSEBINA

Uvod

47

Ta standard zahteva določena razkritja v izkazu finančnega položaja, v izkazu oziroma izkazih poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ali v izkazu sprememb lastniškega kapitala ter razkritje drugih vrstičnih postavk v teh izkazih ali v pojasnilih. MRS 7 Izkaz denarnih tokov določa zahteve za predstavljanje informacij o denarnih tokovih.

48

Ta standard občasno uporablja izraz „razkritje“ v širšem pomenu, ki vključuje postavke, predstavljene v računovodskih izkazih. Razkritja so obvezna tudi v drugih MSRP. Če ta standard oziroma drug MSRP ne določa drugače, se lahko razkritja prikažejo v računovodskih izkazih.

Identifikacija računovodskih izkazov

49

Podjetje računovodske izkaze jasno identificira in jih razlikuje od drugih informacij v istem objavljenem dokumentu.

50

MSRP veljajo samo za računovodske izkaze in ne nujno za druge informacije, ki so predstavljene v letnem poročilu, dokumentih, predloženih regulativnemu organu, ali v drugem dokumentu. Zato je pomembno, da so uporabniki sposobni ločevati informacije, pripravljene z uporabo MSRP, od drugih informacij, ki utegnejo uporabnikom koristiti, vendar zanje ne veljajo iste zahteve.

51

Podjetje jasno identificira vsak računovodski izkaz in pojasnila. Poleg tega podjetje vidno prikaže in – če je za pravilno razumevanje predstavljenih informacij potrebno – ponovi sledeče informacije:

(a)

naziv ali drugo vrsto identifikacije poročajočega podjetja in vse spremembe teh informacij, ki so nastale od konca predhodnega obdobja poročanja;

(b)

ali gre za računovodske izkaze posameznega podjetja ali skupine podjetij;

(c)

datum konca obdobja poročanja ali obdobja, obravnavanega v sklopu računovodskih izkazov ali pojasnil;

(d)

predstavitvena valuta, kot je opredeljena v MRS 21, in

(e)

raven zaokroževanja, uporabljena pri predstavitvi zneskov v računovodskih izkazih.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 1 (MRS 1) - Predstavljanje računovodskih izkazov

Časovnica