3298. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja prenosnega plinovoda M6 na odseku od Ajdovščine do Lucije je potrebna zaradi oskrbe južne primorske z zemeljskim plinom. Tudi na italijanski strani se je pokazal interes za transport zemeljskega plina, zato je treba zagotoviti več vstopno-izstopnih mest na slovenskem prenosnem omrežju. Načrtovani sta dve vstopno-izstopni mesti pri Sežani in Ospu. Kapaciteta plinovoda bo ustrezala načrtovani potrošnji.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 311-34/01, z dne 21. junija 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Z dopisom 3601-1/2005-13, z dne 9. februarja 2005 je minister za gospodarstvo podal dopolnitev pobude za začetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev pobude). Pobuda in dopolnitev pobude sta obrazloženi in dokumentirani z elaboratoma »Prenosni plinovod M6 (Ajdovščina – Lucija); Idejna zasnova«, ki ga je junija 2004 izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana in »Prenosni plinovod M6 (Ajdovščina – Lucija); Idejna zasnova«, ki ga je januarja 2005 izdelal Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana. Pobuda in dopolnitev pobude sta utemeljeni v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
-
Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);
-
Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da je predmet izdelave državnega lokacijskega načrta prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki poleg polaganja plinovodne cevi obsega tudi vse pripadajoče funkcionalne objekte na plinovodu: oddajno sprejemne čistilne postaje, sekcijske ventile, pet merilno regulacijskih postaj (v nadaljnjem besedilu: MRP) za potrebe široke potrošnje in industrije: MRP Sežana, MRP Dekani, MRP Koper, MRP Izola, MRP Lucija. Minister za gospodarstvo je z dopolnitvijo pobude določil, da se odcep za Sežano nadaljuje do državne meje z Italijo, kjer je načrtovana mejna MRP s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo. MRP s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo je načrtovana tudi pri mejnem prehodu Osp. Načrtovani plinovod je prednostno namenjen oskrbi Obale, s katerim bo zagotovljen odjem zemeljskega plina za industrijo in široko potrošnjo. Hkrati bo plinovod zadostne kapacitete namenjen tudi oskrbi območij, ki jih prečka: Občina Sežana in Občina Hrpelje – Kozina. Z izborom tehnološke opreme bo opredeljeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini plinovoda bo v isti jarek položen tudi optični kabel za prenos informacij in za nadzor obratovanja sistema. Postaje in sekcijski ventili, ki so sestavni del plinovoda se ogradijo z žično ograjo. Skupna dolžina načrtovanega plinovoda je približno 68 km, obratovalna tlačna stopnja 70 barov in nazivni premer cevi DN 200 – 600 mm.
Minister za okolje, prostor in energijo je pobudo dokumentiral z osnovno varianto poteka trase prenosnega plinovoda, ki se začne na lokaciji načrtovane Kompresorske postaje v Ajdovščini. V prvem delu varianta trase poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M3, se pred avtocesto odkloni proti jugu in poteka mimo Sežane, kjer je predviden odcep plinovoda za Občino Sežana in nadaljevanje le-tega do državne meje z Italijo do načrtovane mejne MRP. Varianta trase nato poteka proti jugu mimo naselij Vrhpolje, Kozina in Kastelec proti Ospu. Pri mejnem prehodu Osp, kjer je predviden nov priključek na italjansko plinsko omrežje, je načrtovana mejna MRP. V nadaljevanju varianta trase poteka v notranjosti obalnih občin, mimo Dekanov; Kopru in Izoli se približa z južne strani in se nad Portorožem oziroma Lucijo zaključi v načrtovani MRP Lucija s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo.
Plinovod se razdeli na posamezne odseke s sekcijskimi zapornimi postajami. Oddaljenost med posameznimi postajami sme znašati največ 18 km. Posamezna sekcijska postaja zaseda približno 1 ar veliko ograjeno zemljišče.
Predlagana varianta načrtovane ureditve poteka po območju občin Ajdovščina, Vipava, Sežana, Hrpelje-Kozina, Izola in Piran ter Mestne občine Koper.
Dne 19. oktobra 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
prouči združevanje načrtovane trase plinovoda, s katerim od obstoječih infrastrukturnih koridorjev;
-
upošteva območja parka Glinščica, ki leži v območju Natura 2000 in je predlagan za krajinski park.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04)
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z odločbo št. 354-19-7/2004, z dne 26. oktobra 2004, ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), ki zagotovi sredstva za recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2.
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
3.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
4.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6.
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11.
Ministrstvo za promet, Direkcija za ceste,
12.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
13.
Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
14.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
15.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
16.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,