Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 Trojane–Hrastnik

2566. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 Trojane–Hrastnik

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 Trojane–Hrastnik

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda R25A/1, ki bo potekal vzporedno z obstoječim plinovodom R25A na odseku od Trojan do Hrastnika, je potrebna zaradi predvidenega porasta potreb po zemeljskem plinu v Zasavju, ki jih obstoječi plinovod ne bo mogel več zagotavljati. Povečan odjem zemeljskega plina je namenjen predvsem industriji in povečani široki potrošnji v Hrastniku in Trbovljah. Rast porabe je pričakovana tudi v sektorju proizvodnje električne energije, kjer je načrtovana izgradnja plinskih termoelektrarn-toplarn. Geoplin plinovodi d.o.o. je kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan ustvariti pogoje za povečan odjem in razvoj slovenskega plinovodnega omrežja. Dolgoročno je možno tudi nadaljevanje plinovoda do Radeč, s čimer bi se omogočilo napajanje Zasavja z dveh strani. Kapaciteta načrtovanega plinovoda bo ustrezala predvideni potrošnji. Začetek prenosnega plinovoda v dolžini približno 21 km je v obstoječi razdelilni postaji (v nadaljnjem besedilu: RP) Trojane, zaključek pa v obstoječi merilno razdelilni postaji (v nadaljnjem besedilu: MRP) Hrastnik. Predmet tega državnega lokacijskega načrta je tudi približno 1,80 km dolg priključni plinovod od MRP Trbovlje do Termoelektrarne Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: TE Trbovlje).

Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 350-07-20/2004 z dne 7. septembra 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 od odcepa od magistralnega plinovoda M2 na Trojanah do Hrastnika (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z gradivom »Vzporedni plinovod R25A/1 Trojane – Hrastnik; Idejna zasnova«, ki ga je januarja 2004 izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana in je uteme­ljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);

Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);

Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da je predmet izdelave državnega lokacijskega načrta prenosni plinovod R25A/1 Trojane – Hrastnik, ki poleg polaganja plinovodne cevi obsega tudi vse pripadajoče funkcionalne objekte in instalacije na plinovodu ter potrebne prevezave, predelave in razširitve v okviru obstoječih RP Trojane, MRP Trbovlje in MRP Hrastnik. Predmetni plinovod je razde­ljen na dva odseka: odsek RP Trojane – MRP Trbovlje in odsek MRP Trbovlje – MRP Hrastnik. Skupna dolžina načrtovanega plinovoda je približno 21 km. Nova plinovodna cev naj bi potekala vzporedno z obstoječim plinovodom R25A. Z izborom tehnološke opreme bo opredeljeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini bo po isti trasi položen tudi optični informacijski kabel, ki bo služil za prenos informacij in za nadzor obratovanja sistema. Postaje in sekcijski ventili, ki so sestavni del plinovoda, bodo ograjeni z žično ograjo. Obratovalna tlačna stopnja načrtovanega plinovoda je 70 barov. Nazivni premer cevi na celotnem odseku je do DN 500.

Načrtovani plinovod poteka od obstoječe RP Trojane proti jugovzhodu vzporedno z obstoječim plinovodom proti naselju Izlake in obide naselji Kisovec in Zagorje po južni strani. Do tu prečka več potokov, cest in območje predvidene čistilne naprave Trbovlje. Prvi odsek plinovoda se zaključi v MRP Trbovlje na rudniškem območju Nasipi. Drugi del plinovoda se nadaljuje vzporedno s cevjo obstoječega plinovoda in se zaključi na območju MRP Hrastnik.

Plinovod se razdeli na posamezne odseke s sekcijskimi zapornimi postajami. Oddaljenost med posameznimi postajami sme znašati največ 18 km. Posamezna sekcijska postaja zaseda približno 1ar veliko ograjeno zemljišče.

Trasa novega prenosnega plinovoda je načrtovana skladno z Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) in Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04), ki upoštevata razvojne trende pri zagotavljanju energetske oskrbe v Evropi in predvidevata bistveno povečanje porabe zemeljskega plina v Sloveniji. Nova plinovodna cev je umeščena v skupni energetski koridor vzporedno z obstoječo, s čimer sledi trendom združevanja infrastrukturnih objektov.

Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da se trasa plinovoda določi na podlagi rezultatov primerjalne študije variant. Detajlni potek plinovoda bo določen v postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.

Predlagana trasa plinovoda poteka po območju občin Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik.

Dne 28. oktobra 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočila TE Trbovlje se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta za plinovod načrtuje tudi priključni plinovod od obstoječe MRP Trbovlje do načrtovane MRP TE Trbovlje znotraj ograje TE Trbovlje, ki je tudi predmet državnega lokacijskega načrta. Priporočilo je skladno z usmeritvijo pobude ministra za okolje, prostor in energijo, naj se plinovod dimenzionira tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi morebiten razvoj proizvodnje električne energije v TE Trbovlje in s tem predvidene potrebe po večjih količinah zemeljskega plina v Trbovljah. Začetek načrtovanega priključnega plinovoda za TE Trbovlje v dolžini približno 1,80 km je v MRP Trbovlje in poteka preko deponije Lakonca in v nadkopu Lakonca do območja TE Trbovlje, kjer je predvidena lokacija načrtovane MRP TE Trbovlje. Obratovalna tlačna stopnja plinovoda je 70 barov, nazivni premer cevi pa DN 250 – 400.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),

strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,

predloga državnega lokacijskega načrta,

ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-24/2004, z dne 29. 10. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVOs obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.

Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

IV. Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,