na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-233/2022, stran 600 DATUM OBJAVE: 4.2.2022
VELJAVNOST: od 19.2.2022 / UPORABA: od 19.2.2022
RS 15-233/2022
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 22.10.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.
233. Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije
Na podlagi drugega odstavka 3. člena in drugega odstavka 7. člena ter za izvrševanje 12. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20 in 172/21) minister za notranje zadeve izdaja
P R A V I L N I K
o usmerjanju in nadzoru policije
o usmerjanju in nadzoru policije
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa način izvajanja nalog Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v razmerju do policije v zvezi z usmerjanjem, poročanjem in nadzorom nad izvajanjem nalog policije.
II. USMERJANJE POLICIJE
2. člen
(vrste usmeritev)
(1)
Minister za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi predloga notranje organizacijske enote ministrstva, pristojne za usmerjanje in nadzor policije (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor), daje policiji temeljne, letne ter posamične pisne usmeritve in obvezna navodila za delo policije.
(2)
Generalna policijska uprava objavi pisne usmeritve in obvezna navodila za delo policije (v nadaljnjem besedilu: usmeritve) v informacijskem sistemu policije (v nadaljnjem besedilu: intranet).
3. člen
(temeljne usmeritve)
(1)
Minister pošlje generalnemu direktorju policije temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje petih let, najpozneje šest mesecev pred začetkom prvega leta, na katerega se nanaša srednjeročni načrt.
(2)
Policija pripravi srednjeročni načrt razvoja in dela policije najpozneje v treh mesecih po prejemu temeljnih usmeritev.
(3)
Srednjeročni načrt razvoja in dela mora vsebovati zlasti naslednja področja dela policije: kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet, državna meja in nezakonite migracije, policijsko delo v skupnosti, vodenje in upravljanje policije, ter ukrepe na področju zaposlovanja, opreme in investicij v policiji. Vsako področje dela mora vsebovati programe in kazalnike uresničevanja srednjeročnega načrta.
4. člen
(letne usmeritve)
(1)
Enota za usmerjanje in nadzor na podlagi srednjeročnega načrta dela policije, poročila o delu policije, opravljenih analiz, ugotovitev iz nadzorov in opravljenih delovnih pogovorov v policijskih enotah, pripravi predlog, na podlagi katerega minister policiji določi usmeritve za pripravo letnega načrta dela policije za naslednje koledarsko leto.
(2)
Minister pošlje generalnemu direktorju policije usmeritve za pripravo letnega načrta dela najpozneje do konca septembra tekočega leta. Policija pripravi letni načrt dela in ga pošlje v potrditev ministru najpozneje v 60 dneh po prejemu usmeritev.
(3)
Letni načrt dela policije vsebuje cilje, naloge in kazalnike uresničevanja nalog na posameznih področjih dela policije. Poleg tega se v sodelovanju z notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva, pristojnimi za kadrovske zadeve, finančne zadeve, logistiko in nabavo, v letnem načrtu določi tudi načrt zaposlovanja, nabave opreme in investicij v policiji.
5. člen
(posamične usmeritve)
Kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti na posameznih delovnih področjih policije ali sprejetje dodatnih ukrepov, minister generalnemu direktorju policije naloži, da policija izvede vse potrebno za uspešno realizacijo usmeritev.
III. OBVEŠČANJE IN POROČANJE
6. člen
(obveščanje ministra)
(1)
Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so navedeni v 12. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: Zakon o organiziranosti in delu v policiji). Za varnostno pomembne dogodke, o katerih se obvešča ministra, se upoštevajo zlasti:
-
kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev, zoper obrambno moč države, zoper človečnost ter kazniva dejanja zoper mednarodno pravo;
-
dogodki, ki lahko ogrozijo ali že ogrožajo varnost države ter varovanih oseb in objektov (vključno z objekti sodišč in državnih tožilstev ter najvišjih predstavnikov medvladnih organizacij in njihovih objektov);
-
mejni incidenti;
-
dogodki z znaki kaznivih dejanj, v katere je vpleteno diplomatsko ali konzularno osebje tujih držav ali osebje mednarodnih organizacij;
-
hujša kazniva dejanja (kvalificirani umori, ugrabitve, ropi ipd.);
-
kazniva dejanja proti policistom, državnim tožilcem ali sodnikom, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt;
-
kazniva dejanja policistov, državnih tožilcev, sodnikov, funkcionarjev najvišjih državnih organov ali poskusi teh kaznivih dejanj;
-
varnostno pomembnejši dogodki, povezani s policisti, ki delajo v mednarodnih misijah v tujini;
-
hujše nesreče v cestnem, letalskem, železniškem, pomorskem, rečnem in jezerskem prometu, v katerih je bilo huje poškodovanih ali je umrlo dvoje ali več oseb ali je nastala velika premoženjska škoda;
-
jedrske nesreče ali dogodki, povezani z izlivom ali izpustom nevarnih bioloških ali kemičnih snovi v okolje;
-
naravne nesreče večjega obsega;
-
dogodki, povezani z opravljanjem nalog policije, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt policista;
-
dogodki, katerih posledica je nastanek večje premoženjske škode na opremi in sredstvih policije;
-
uporaba prisilnih sredstev policije, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb ali velika premoženjska škoda;
-
dogodki, povezani z množičnimi javnimi zbiranji, kjer je ali bi lahko prišlo do množičnih kršitev javnega reda;
-
uporaba prisilnih sredstev policije proti množici;
-
primeri preganjanj posameznikov ali organizacij zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.
(2)
Vsebina obveščanja iz prejšnjega odstavka mora biti osredotočena na dogodek in stanje zadeve, ne vključuje pa operativnih podatkov o policijski preiskavi. Osebni podatki osumljencev kaznivih dejanj se ne posredujejo, razen, če je to potrebno iz razlogov usmerjanja in nadzora nad izvajanjem nalog in pooblastil policije.
(3)
Obveščanje iz prvega odstavka tega člena se opravlja brez nepotrebnega odlašanja in z uporabo razpoložljivih komunikacijskih sredstev (osebno, ustno po telefonu, z elektronsko pošto, kratkimi mobilnimi sporočili ipd.). Kadar se obvestilo pošlje z elektronsko pošto ali kratkim mobilnim sporočilom, mora generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, na primeren način, če meni, da je to potrebno, preveriti, ali je minister dejansko prejel obvestilo.
7. člen
(pošiljanje predlogov internih aktov)
(1)
Policija pošlje predloge navodil, pravil in drugih internih aktov iz svoje pristojnosti (usmeritve, strategije, katalogi, priročniki ipd.) enoti za usmerjanje in nadzor, da ta poda svoje pripombe o njih.