Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma...

2809. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

Na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; v nadaljevanju ZDR-1) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnika delodajalcev,
– TURISTIČNO GOSTINSKA ZBORNICA SLOVENIJE in
– ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE g.i.z., Sekcija za gostinstvo in turizem,
ter
kot predstavnik delojemalcev,
– SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE,

K O L E K T I V N O P O G O D B O
dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

POGODBA O ZAPOSLITVI

13. člen

(1)

Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.

(2)

Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca.

14. člen

(1)

Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi:

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe.

(2)

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.

(3)

Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe.

(4)

Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh.

(5)

Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.

15. člen

Kraj opravljanja dela

(1)

Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je določljiv.

(2)

Delavca ni mogoče napotiti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

Če napotitev vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o čemer presodi pooblaščeni zdravnik delodajalca.

-

Če bi se razdalja do kraja opravljanja dela podaljšala tako, da bi bil kraj opravljanja dela oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja opravljanja dela ni javnega prevoza pa z osebnim prevoznim sredstvom.

-

Če se s tako napotitvijo bistveno poslabša materialni položaj delavca ali njegove družine, vendar je v tem primeru dokazno breme na strani delavca.

(3)

Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca, do katerih pot na delo in z dela v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, v kolikor do kraja opravljanja dela ni javnega prevoza pa z osebnim prevoznim sredstvom, ne traja dlje kot tri, če gre za mater z otrokom do treh let starosti, pa ne dalj kot dve uri z ustreznim prevoznim sredstvom.

16. člen

Opravljanje drugega dela

(1)

Delavec je dolžan v primeru izjemnih okoliščin ali v drugih nujnih primerih, ki so po svojem trajanju omejeni, opravljati tudi druga dela in naloge, ki niso vsebovane v opisu njegovega delovnega mesta, ali vrste del, in sicer zlasti:

-

v primeru nepredvidene začasne odsotnosti drugega delavca;

-

v primeru okvare delovnih naprav;

-

v primeru nepredvidenega povečanega obsega dela na določenih delovnih mestih ali vrstah del;

-

v primeru, ko se na delovno mesto ni prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje;

-

v primeru izjemnih vremenskih pogojev elementarnih nesreč;

-

v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode;

-

v času odpovednega roka;

-

neizpolnjevanja zdravstvenih pogojev za opravljanje dela;

-

v času čakanja na odločitev komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ali ugotovitve komisije ZPIZ o ustreznosti dela, ki bi se ponudilo delavcu;

-

v ostalih podobnih primerih, če tako določa podjetniška kolektivna pogodba. Z aktom delodajalca je to dopustno narediti le v primeru, ko na podjetniškem nivoju ni organiziranega sindikata.

(2)

Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe delodajalca delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.

(3)

Delo delavca na drugem delovnem mestu lahko traja največ 60 delovnih dni zaporedoma in največ 90 delovnih dni v letu.

(4)

Delavec mora biti usposobljen za opravljanje drugega dela, ki mu je začasno odrejeno, in mora izpolnjevati pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

(5)

Odreditev dela, ki ni vsebovana v delovnem mestu ali vrsti dela, za katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, mora biti odrejena v pisni obliki.

17. člen

Drugi primeri sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki niso opredeljeni v zakonu, ki ureja delovna razmerja

Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas v zakonsko določenih primerih ter v primeru:

-

poskusnega dela,

-

sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat,

-

zaposlitve pripravnika,

-

zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenja letnega dopusta pri delodajalcu,

-

da so manjši delodajalci v prvem letu poslovanja, ko začnejo z dejavnostjo, lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na vsebinske omejitve zakona,

-

izpolnitve obveznosti delodajalca, kot izhaja iz pogodbe o štipendiranju.

18. člen

Pogodba o zaposlitvi za določen čas v primeru projektno organiziranega dela

(1)

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi izven zakonsko določenih časovnih omejitev za izvedbo del, ki so projektne narave in katerih vsebino in roke za izvedbo delodajalec določi vnaprej v pisni obliki in opredeli pripadajoča finančna sredstva.

(2)

Za projektno delo se šteje predvsem delovni proces, v katerem se izvajajo praviloma enkratne naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in rokom trajanja, ki je opredeljen kot cilj družbe.

19. člen

Poskusno delo

(1)

Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela.

(2)

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:

-

za dela od prvega do tretjega tarifnega razreda – 1 mesec,

-

za dela od četrtega do petega tarifnega razreda – 2 meseca,

-

za dela v petem tarifnem razredu – 3 mesece,

-

za dela v šestem tarifnem razredu – 4 mesece,

-

za dela od sedmega tarifnega razreda – 6 mesecev.

(3)

Trajanje in način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene se dogovori v pogodbi o zaposlitvi.

20. člen

Pripravništvo

(1)

Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.

(2)

Trajanje pripravništva je odvisno od zahtevnosti dela, in sicer traja:

-

za dela IV. in V. tarifnega razreda največ 6 mesecev,

-

za dela VI. tarifnega razreda največ 9 mesecev,

-

za dela VII. tarifnega razreda največ 12 mesecev.

(3)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in je delavcu znan ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.

(4)

Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(5)

Za obdobje opravljanja pripravništva je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot to določa ta kolektivna pogodba.

(6)

Poskusno delo in pripravništvo se med seboj izključujeta.

21. člen

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec in delavec morata pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in veljavne kolektivne pogodbe.

22. člen

Veljavnost opozorila pred nameravano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Veljavnost opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga znaša 18 mesecev.

23. člen

Postopki delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

V primerih iz 85. in 86. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da od delodajalca zahteva, da o uvedbi postopka odpovedi obvesti sindikat, katerega član je, oziroma svet delavcev, če ni član sindikata. Rok, v katerem lahko delavec od delodajalca zahteva, da obvesti sindikat, je 3 delovne dni od vročitve vabila na zagovor.

24. člen

Dijaki in študenti na praksi

(1)

Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi:

-

nagrado za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,

-

seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,

-

zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,

-

ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,

-

prehrano med delom, če je organizirana za zaposlene.

(2)

Delodajalec mora pri zagotavljanju dela dijakom upoštevati določbe ZDR-1 o delu otrok, mlajših od 15 let.

25. člen

Mentorji

Delodajalec mora delavcu – mentorju – zagotoviti dodatno strokovno usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.

26. člen

Izobraževanje

(1)

Delavci se imajo pravico in dolžnost izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati v interesu delodajalca ali v lastnem interesu. Delodajalec ima pravico delavce napotiti na izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

(2)

Za izobraževanje se šteje:

-

izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe (verificirana oblika izpopolnjevanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih delavec pridobi javno priznano veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),

-

izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in poglabljanje posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu),

-

usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na obstoječem ali predvidenem delu).

(3)

Stroške izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v celoti krije delodajalec, kadar delavca napoti na obvezno izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje.

27. člen

Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe

(1)

Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa, tudi če je izobraževanje v interesu delovnega procesa.

(2)

Pravice in obveznosti delavca in delodajalca se uredijo s pogodbo o izobraževanju, v kateri določita predvsem:

-

število dni odsotnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova izobraževanja,

-

primere ter pogoje, v katerih se odsotnost sme koristiti,

-

način obveščanja o odsotnostih in način odobritve odsotnosti,

-

kdo nosi breme odsotnosti ter pravice delavca iz tega naslova,

-

pravila glede morebitnega sofinanciranja dela stroškov izobraževanja,

-

opredelitev morebitnih obveznosti delavca do delodajalca po dokončanem izobraževanju, ki morajo biti sorazmerne s pravicami delavca v času izobraževanja.

(3)

Če je delavec napoten na izobraževanje, mu pripada najmanj 1 delovni dan plačane odsotnosti za pripravo na izpit. Do odsotnosti je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.

28. člen

Napredovanje

(1)

Delavec zaradi dosežkov na delovnem mestu, ki imajo pri delodajalcu dolgoročno pozitivne učinke, na delovnem mestu napreduje.

(2)

Kriteriji in merila za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.

29. člen

Delovni čas in čas, prebit na usposabljanju in izpopolnjevanju

(1)

Usposabljanje in izpopolnjevanje je v interesu delodajalca in delavca in se organizira z namenom ohranjanja in povečevanja osebne konkurenčnosti delavca ter povečevanja učinkovitosti in produktivnosti delovnega procesa.

(2)

Usposabljanje in izpopolnjevanje potekata praviloma med delovnim časom. Če se delavec usposablja ali izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če usposabljanja ali izobraževanja iz razumnih razlogov ni mogoče organizirati med delovnim časom, lahko poteka izven delovnega časa.

(3)

V primeru, da vsaj dve tretjini časa, namenjenega za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, potekata izven delovnega časa delavca, se lahko na ravni delodajalca določi, katere pravice se delavcu iz tega naslova priznajo.

30. člen

Disciplinska odgovornost

(1)

V disciplinskem postopku mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Od vročitve pisne obdolžitve do zagovora morajo preteči najmanj 3 delovni dnevi.

(2)

V disciplinskem postopku mora delodajalec omogočiti zagovor delavcu, razen če le-ta to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga s strani delavca pooblaščena oseba.

(3)

Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet. Pri izbiri disciplinske sankcije mora delodajalec upoštevati stopnjo krivde, pomembne subjektivne in objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, in individualne lastnosti delavca.

(4)

Najvišja odmerjena denarna kazen ne sme presegati 60 % od osnove, mesečni odtegljaj ne sme presegati 10 % od osnove, časovno obdobje pa ne sme presegati obdobja šestih mesecev. Za osnovo se šteje plača delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma plača, ki bi jo prejel, če bi delal. Pri izplačilu plače mora delodajalec upoštevati omejitve, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

(5)

Sklep o disciplinski odgovornosti mora biti delavcu vročen na način, kot določa zakon, in mora vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.

31. člen

Odškodninska odgovornost delavca

(1)

Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

(2)

Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, ugotavljanje višine škode pa bi povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku.

(3)

Znesek, do katerega ni potrebno dokazovati dejanske višine nastale škode za posamezni škodni dogodek, ne sme presegati vsakokratnega zneska osnovne plače delavca v času nastanka škodnega dogodka.

32. člen

Pogodbena kazen delodajalca

Kadar je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga in ne zaradi postopkovnih napak, je delodajalec dolžan delavcu izplačati dve povprečni plači delavca v zadnjih treh mesecih dela pred prenehanjem delovnega razmerja.

33. člen

Delovni čas

(1)

Polni delovni čas po tej kolektivni pogodbi znaša 40 ur na teden. Na ravni podjetja se lahko določi tudi krajši polni delovni čas, vendar ne krajši od 36 ur.

(2)

Polni delovni čas je praviloma razporejen na 4, 5 ali 6 delovnih dni tedensko.

(3)

Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, do štiri ure, se omogoči delo brez prekinitve.

34. člen

Organizacija delovnega časa

(1)

S kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom delodajalca se določijo oblike delovnega časa, z organizacijskim predpisom pa se določi organizacija delovnega časa in njegovo izvajanje.

(2)

Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.

(3)

Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

-

dovoljen delovni čas

-

obvezni delovni čas

-

premakljivi del delovnega časa.

(4)

Delno premični delovni čas, je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka ali konca delovnega časa.

(5)

Deljen delovni čas je čas, ko delavec opravlja delo s prekinitvijo polnega delovnega časa, prekinitev pa traja najmanj eno uro. Dnevni delovni čas se lahko deli največ na dva dela. Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom do vključno štiri ure ni dovoljeno odrejati dela v deljenem delovnem času, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

(6)

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo opravlja v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni do osem ur dnevno in se praviloma pojavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.

(7)

Za delo v popoldanski izmeni se šteje, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12. uri.

(8)

Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % ali več svoje redne dnevne obveznosti med 22. in 7. uro naslednjega dne.

35. člen

Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev delovnega časa

(1)

O enakomerni in neenakomerni razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki sprejme letni koledar najkasneje do začetka koledarskega ali poslovnega leta. Delodajalec v tedenskem koledarju planira organizacijo delovnega časa pri čemer v referenčnih obdobjih, določenih v tej kolektivni pogodbi, upošteva potrebe delovnega procesa.

(2)

Neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa se ne sme odrediti:

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

Časovnica