Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o nalogah in pooblastilih policije v neskladju z ustavo, in o ugotovitvi kršitve človekove pravice

2932. Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o nalogah in pooblastilih policije v neskladju z ustavo, in o ugotovitvi kršitve človekove pravice. (s prikrito istovetnostjo)

Številka: Up-26/19-31 
U-I-227/19-22

Datum: 2. 9. 2021

Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., na seji 2. septembra 2021

Člen 61 Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17 in 47/19) je v neskladju z Ustavo.

Državni zbor je ugotovljeno neskladnost z Ustavo dolžan odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku odločanja o predlogu za podaljšanje ukrepa po 61. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije preiskovalni sodnik kršitelju vroči predlog oškodovanca.

Člen 60 Zakona o nalogah in pooblastilih policije ni v neskladju z Ustavo.

S sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Ks 58775/2018 z dne 27. 12. 2018 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Kpd 58775/2018 z dne 21. 12. 2018 je bila pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Ks 58775/2018 z dne 19. 12. 2018 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Kpd 58775/2018 z dne 11. 12. 2018 se zavrne.

Pritožniku je 10. 12. 2018 ob 14.50 na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) zaradi suma storitve kaznivega dejanja z znaki nasilja policistka Policijske postaje Murska Sobota po telefonu ustno odredila prepoved približevanja oškodovankama (partnerici in hčerki) za 48 ur, to je do 12. 12. 2018 do 14.50, na razdaljo, ki znaša najmanj 200 metrov, prepoved približevanja stanovanjski hiši, kjer trenutno prebivata oškodovanki, in prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Policisti so 10. 12. 2018 ob 19.25 pritožniku vročili še pisno odredbo in jo na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZNPPol 11. 12. 2018 ob 9.15 poslali v presojo preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Preiskovalna sodnica je s sklepom št. I Kpd 58775/2018 z dne 11. 12. 2018 potrdila odrejeni ukrep in ga podaljšala do 25. 12. 2018 do 14.50 (skupaj 15 dni). Zoper ta sklep preiskovalne sodnice je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti s sklepom št. I Ks 58775/2018 z dne 19. 12. 2018 zavrnil. Na predlog oškodovanke, vložen 20. 12. 2018, je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti s sklepom št. I Kpd 58775/2018 z dne 21. 12. 2018 ukrep podaljšala do 8. 2. 2019 do 14.50 (skupaj 60 dni). Zoper ta sklep je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti s sklepom št. I Ks 58775/2018 z dne 27. 12. 2018 zavrnil.

Pritožnik med drugim uveljavlja kršitvi 22. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), ki ju utemeljuje z navedbami, da odredba policije temelji zgolj na navedbah njegove nekdanje partnerke (oškodovanke) in da ga policisti pred odreditvijo ukrepa in vročitvijo odredbe ali ob odreditvi ukrepa in vročitvi odredbe niso o ničemer povprašali, zaradi česar ni imel nikakršnih možnosti, da bi pojasnil dejstva oziroma okoliščine, ki so mu v korist, in izpodbil navedbe oškodovanke. Navaja še, da tudi v postopku pred sodiščem ni imel možnosti ničesar izjaviti, da ni bil vabljen na zaslišanje in da ga nihče ni nič vprašal. Pritožnik naj zato tudi v postopku pred sodiščem ne bi imel možnosti, da se brani, ter navaja dejstva in predlaga dokaze v svojo korist. Navaja, da mu sodišče ni vročilo predloga oškodovanke za podaljšanje ukrepa, čeprav takšna obveznost sodišča izhaja iz Ustave in 6. člena EKČP, zaradi česar se o predlogu ni mogel izreči ter podati navedb in predlagati dokazov v svojo korist.

Zunajobravnavni senat, ki je odločal o prvi pritožnikovi pritožbi, se ni opredelil do njegovih navedb o kršitvi pravice do izjave. Zunajobravnavni senat, ki je odločal o drugi pritožbi pritožnika, je njegove očitke o kršitvi pravice do izjave zavrnil z obrazložitvijo, da ZNPPol v zvezi s podaljšanjem ukrepa prepovedi približevanja ne predvideva kontradiktornega postopka, kar glede na zakonske določbe, ki zagotavljajo hitrost odločanja v zvezi z obravnavanim nasiljem v družini, niti ni mogoče, saj mora preiskovalni sodnik odločiti o podaljšanju ukrepa do izteka ukrepa, zakon pa oškodovancu nalaga le, da morebitni predlog za podaljšanje ukrepa poda pred njegovim iztekom.

Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-26/19 z dne 22. 1. 2019 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, predvsem zaradi presoje, ali je bila pritožniku z izpodbijanimi sklepi kršena pravica iz 22. člena Ustave. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Okrožno sodišče v Murski Soboti.

Ker se je v postopku preizkusa ustavne pritožbe zastavilo vprašanje, ali ureditev ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju in območju po 60. in 61. členu ZNPPol zagotavlja učinkovito varstvo pravic v skladu z 22. členom Ustave, je Ustavno sodišče s sklepom št. Up-26/19, U-I-227/19 z dne 19. 9. 2019 začelo postopek presoje skladnosti ZNPPol z Ustavo. Ustavno sodišče je v postopku presoje skladnosti ZNPPol z Ustavo vpogledalo v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I K 58775/2018.

Ustavno sodišče je odločitev, da na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti ZNPPol, v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUstS poslalo v odgovor Državnemu zboru. Državni zbor je odgovoril, da ZNPPol ne vsebuje protiustavne pravne praznine, saj zakonska ureditev kršitelju ne onemogoča izjave o ukrepu. Kršitelj lahko izjavo poda že ustno ob ustni odreditvi ukrepa (kar je treba v skladu s splošnimi pravili o ugotavljanju dejanskega stanja po ZNPPol in zakonu, ki ureja kazenski postopek, ustrezno protokolirati) in z vložitvijo pritožbe. Takšna izjava pomeni element kontradiktornosti pri odločanju preiskovalnega sodnika o predloženi odredbi oziroma zunajobravnavnega senata pri odločanju o pritožbi zoper odločitev preiskovalnega sodnika. Mnenje je poslala tudi Vlada, ki je zavzela stališče, da ZNPPol ne vsebuje protiustavne pravne praznine, saj lahko kršitelj poda izjavo v okviru pritožbe zoper ukrep (četrti odstavek 60. člena ZNPPol), pa tudi že prej, takoj ob ustnem izreku ukrepa. Policija mora to izjavo priložiti ostalim dokazom in listinam, ki jih s pisno odredbo posreduje v presojo preiskovalnemu sodniku, kršitelj pa ima možnost podati izjavo tudi že v obligatornem predhodnem oziroma hkratnem postopku ugotavljanja in preverjanja utemeljenega suma, ki je predpogoj za odreditev ukrepa in je z njim v vzročni zvezi. Vlada meni, da ZNPPol sodišču tudi ne preprečuje, da pozove stranko, naj se izjavi v postopku, ki ga vodi. Odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade sta bila vročena pritožniku, ki nanju ni odgovoril.