Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BKWIDO)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 16-125/2010, stran 809 DATUM OBJAVE: 12.10.2010

VELJAVNOST: od 17.5.2013 / UPORABA: od 17.5.2013

RS (mednarodne) 16-125/2010

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 17.5.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 17.5.2013
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
125. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BKWIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BKWIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BKWIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 22. septembra 2010.
Št. 003-02-8/2010-16
Ljubljana, dne 30. septembra 2010
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE KUVAJT O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BKWIDO)

1. člen

Ratificira se Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Kuvajt o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Kuvajtu 11. januarja 2010.

2. člen

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(*)
Vlada Republike Slovenije in Vlada Države Kuvajt sta se v želji, da bi spodbujali medsebojne gospodarske odnose s sklenitvijo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:
K O N V E N C I J A
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO DRŽAVE KUVAJT O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA

1. člen

Osebe, za katere se uporablja konvencija
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

Davki, za katere se uporablja konvencija

1.

Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.

2.

Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih izplačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3.

Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:

a)

v Sloveniji:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljnjem besedilu: slovenski davek);

b)

v Kuvajtu:
(i) davek od dohodka pravnih oseb,
(ii) prispevek iz neto dobička kuvajtskih delniških družb, ki se plačuje Kuvajtski fundaciji za napredek znanosti (KFAS);
(iii) zakat;
(iv) davek po zakonu o zaposlovanju
(v nadaljnjem besedilu: kuvajtski davek).

4.

Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po datumu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic se uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

Splošna opredelitev izrazov

1.

V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a)

izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija uveljavlja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;

b)

izraz »Kuvajt« pomeni ozemlje Države Kuvajt, vključno s katerim koli območjem zunaj teritorialnega morja, ki je bilo ali bo morda pozneje v skladu z mednarodnim pravom s kuvajtsko zakonodajo določeno kot območje, na katerem lahko Kuvajt uveljavlja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo;

c)

izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Slovenijo ali Kuvajt, kakor zahteva sobesedilo;

d)

izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

e)

izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;

f)

izraz »podjetje« se uporablja za opravljanje kakršne koli dejavnosti;

g)

izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

h)

izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

i)

izraz »pristojni organ« pomeni:
(i) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii) v Kuvajtu: ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;

j)

izraz »državljan« v zvezi z državo pogodbenico pomeni:
(i) posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice, in
(ii) pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;

k)

izraz »davek« pomeni slovenski ali kuvajtski davek, kakor zahteva sobesedilo;

l)

izraz »dejavnost« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.

2.

Kadar država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

Rezident

1.

V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni:

a)

za Slovenijo osebo, ki je po zakonodaji Slovenije dolžna v njej plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila; ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v Sloveniji samo v zvezi z dohodki iz virov v Sloveniji ali premoženja v njej;

b)

za Kuvajt posameznika, ki ima stalno prebivališče v Kuvajtu in je kuvajtski državljan, ter podjetje, ki je ustanovljeno v Kuvajtu.

2.

Za namen prvega odstavka rezident države pogodbenice vključuje:

a)

vlado države pogodbenice in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast ali centralno banko;

b)

vladno ustanovo, ustanovljeno v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt;

c)

subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami.

3.

Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če njegovega statusa ni mogoče določiti po določbah pododstavkov od a do c, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

4.

Kadar je zaradi določb prvega in drugega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.

5. člen

Stalna poslovna enota

1.

V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2.

Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico in

f)

rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj raziskovanja ali izkoriščanja naravnih virov.

3.

Gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali dejavnosti nadzora v zvezi z njimi, ki se izvajajo v državi pogodbenici, so stalna poslovna enota samo, če tako gradbišče, projekt ali dejavnosti trajajo več kakor 6 mesecev.

4.

Šteje se, da ima podjetje države pogodbenice stalno poslovno enoto v drugi državi pogodbenici, če to podjetje v tej drugi državi pogodbenici uporablja ali montira obsežno tehnično, strojno ali znanstveno opremo ali mehanizacijo več kakor šest mesecev v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

5.

Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;