Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-3359/2005, stran 8102 DATUM OBJAVE: 9.8.2005
VELJAVNOST: od 9.8.2005 do 30.12.2021 / UPORABA: od 9.8.2005 do 30.12.2021
RS 75-3359/2005
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
3359. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: TE TOL) je potrebna zaradi načrtovane izgradnje nove plinske elektrarne – toplarne na lokaciji obstoječe TE TOL v Mostah v Ljubljani. Visokotlačni plinovod za zagotovitev prenosa zemeljskega plina je treba zgraditi od priključnega mesta na prenosni plinovodni sistem Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana v razdelilni postaji Vodice pri Ljubljani, do lokacije načrtovanega objekta v Mostah. Del novega plinovoda bo hkrati tudi prvi odsek načrtovanega prenosnega plinovoda Ljubljana–Novo mesto, ki bo pomemben za povečanje zanesljivosti delovanja slovenskega plinovodnega sistema.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 350-07-261/2003, z dne 21. maja 2004 podal pobudo za začetek izdelave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do TE TOL (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z elaboratom »Prenosni plinovod M5/R51 Vodice – TE TOL; Idejna zasnova«, ki ga je junija 2004 izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana. Pobuda je utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
-
Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);
-
Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Minister, pristojen za energijo, je v pobudi predlagal, da je predmet izdelave državnega lokacijskega načrta načrtovanje prenosnega plinovoda M5/R51 na odseku Vodice – TE TOL, v dolžini približno 19,5 km. Načrtovana izgradnja plinovoda poleg polaganja plinovodne cevi obsega, tudi vse pripadajoče funkcionalne objekte na plinovodu: oddajne in sprejemne čistilne postaje, zaporne ventile, povezave med obstoječim in novim plinovodom, odcepe ter predelave in dodelave opreme v okviru razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: RP) Vodice, kjer se bo nova plinovodna cev povezovala z obstoječim sistemom in merilno regulacijsko postajo (v nadaljnjem besedilu: MRP) v objektu TE TOL ter vse ostale pripadajoče postroje in postaje, vključno z napravami katodne zaščite.
V pobudi je predlagana varianta poteka po trasi, ki je bila predlagana na osnovi predhodne podrobnejše primerjave variant z vidika tehnične, gradbene in ekonomske ustreznosti v gradivu »Priključni plinovod za oskrbo TE-TOL z zemeljskim plinom – primerjalna študija variant trase«, ki ga je januarja 2001 izdelal IBE (št. proj. PTOL – B114/69). Trasa je bila predlagana tudi ob upoštevanju načela združevanja infrastrukturnih objektov v skupne koridorje, z vidika čim manjšega obremenjevanja okolja ter minimalnega dodatnega poseganja v prostor.
Obratovalna tlačna stopnja načrtovanega plinovoda je 50 barov in se po svojih karakteristikah deli na dva odseka:
-
plinovod premera DN 400 mm, z oznako M5, od RP Vodice do RP Jarše, v približni dolžini 16,4 km, ki je hkrati prvi odsek bodočega prenosnega plinovoda Ljubljana–Novo mesto, in
-
priključni plinovod za TE TOL, premera DN 250 mm, z oznako R51, od RP Jarše do TE TOL, v približni dolžini 3,1 km.
Za razdelitev plinovoda na posamezne odseke se zgradijo sekcijske zaporne postaje. Oddaljenost med posameznimi postajami je lahko največ 18 km. Glede na dolžino načrtovanega plinovoda je pričakovati največ eno tako postajo, ki zaseda približno 1 ar veliko zemljišče. Z izbrano tehnološko opremo bo določeno tudi, ali in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini plinovoda bo v isti jarek položen optični kabel za prenos informacij o obratovanju sistema.
Nova RP Jarše, ki je predvidena na odcepu plinovoda R51 od prenosnega plinovoda M5, vključuje tudi čistilne postaje za oba plinovoda. Za RP so potrebne nove ograjene površine velikosti od 10 do 20 arov.
Priključno mesto plinovoda je v RP Vodice, ki se delno predela že v fazi gradnje vzporednega plinovoda M2 Rogatec–Vodice, v prvem delu poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3. Predlagana trasa plinovoda poteka mimo naselij Skaručna, Zgornje Gameljne, Ježica, Jarše, skozi industrijsko cono Moste do predvidene MRP TE TOL. V novi RP Jarše se od plinovoda M5 odcepi plinovod manjšega premera z oznako R51 za potrebe TE TOL.
Načrtovana ureditev poteka po območju Občine Vodice in Mestne občine Ljubljana.
Dne 28. oktobra 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči in upošteva:
-
načrtovane ureditve na območjih vzdolž celotne trase, med drugim načrtovana ureditev Mestne občine Ljubljana na območju M1 Zelena jama in Nove Jarše,
-
načrtovan zbiralni kanal C0 na odseku od čistilne naprave Brod do Zadobrove,
-
načrtovane hidroelektrarne na Srednji Savi.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, z odločbo št. 354-19-6/2004, z dne 13. oktobra 2004 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP, UPR), ki zagotovi sredstva za recenzijo študije variant, revizijo okoljskega poročila in recenzijo državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2.
Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
3.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
4.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6.
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,