Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne...

3264. Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS)

Razglašam Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2017.

Št. 003-02-10/2017-26

Ljubljana, dne 5. decembra 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ ZARADI KONČNE RAZSODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA NA PODLAGI ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE (ZUVRAS)

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja določena vprašanja zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10), razglašene 29. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: razsodba).

2. člen

(obseg pravic in obveznosti)

Oseba, ki je naslovnik pravic in obveznosti iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), lahko ohrani oziroma na novo pridobi te pravice oziroma se ji naložijo te obveznosti, dokler istovrstnih pravic ne pridobi oziroma se ji obveznosti ne naložijo v Republiki Hrvaški.

3. člen

(pristojnost odločanja)

O pravicah in obveznostih na podlagi tega zakona odločajo organi in nosilci javnih pooblastil, ki so bili pristojni za odločanje o pravicah in obveznostih do začetka uporabe tega zakona, po postopkih, določenih z zakoni, ki urejajo posamezno pravico oziroma obveznost, če s tem zakonom ni določeno drugače.

4. člen

(upravne takse in tiskovine)

(1)

Upravičenec je oproščen plačila upravnih taks za vloge, odločbe in dejanja ter stroškov tiskovin, ki so posledica razsodbe.

(2)

Upravičenec, ki je imel v Republiki Hrvaški stroške z upravnimi taksami za vloge, odločbe in dejanja ter tiskovinami, ki so posledica razsodbe, lahko zahteva njihovo povračilo na podlagi dokazila o plačilu.

(3)

Do oprostitve plačil iz prvega odstavka tega člena oziroma povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če so posledica razsodbe, je upravičena tudi druga oseba.

(4)

Za sprejem vloge in odločanje o zahtevku iz tega člena je pristojna upravna enota, za odločanje o pritožbi pa ministrstvo, pristojno za upravo, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(5)

Stroške iz tega člena povrne upravna enota, ki je odločala o zahtevku, če s tem zakonom ni določeno drugače.

5. člen

(pravice iz socialnih zavarovanj in socialne varnosti)

Za namen uveljavljanja in ohranitve pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zavarovanja za starševsko varstvo, invalidskega varstva, socialne varnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se za državljanke oziroma državljane Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljani Republike Slovenije), ki so imeli 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče ali so dejansko prebivali na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni del ozemlja Republike Slovenije, šteje, da izpolnjujejo pogoj prijavljenega stalnega prebivališča oziroma dejanskega prebivanja v Republiki Sloveniji.

6. člen

(kmetijska zemljišča)

(1)

Določbe tega člena se nanašajo na kmetijska zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in za katera so nosilci kmetij, ki so državljani Republike Slovenije, na podlagi zbirne vloge za leto 2017 uveljavljali ukrepe kmetijske politike v Republiki Sloveniji.

(2)

Nosilec kmetije iz prejšnjega odstavka lahko do 31. decembra 2022 kupi ali zakupi kmetijska zemljišča na območju upravne enote, v kateri je imel 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče, ali neposredno sosednje upravne enote do največ enake površine kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, za katero je sam uveljavljal ukrepe kmetijske politike, pri čemer pristojna upravna enota v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, izda odločbo, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Izrek odločbe mora vsebovati podatke iz šestega odstavka tega člena. Nosilec kmetije iz prejšnjega odstavka mora pristojni upravni enoti priložiti dokazilo o površinah iz prejšnjega odstavka zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogoja v skladu s tem odstavkom.

(3)

Nakup kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, ki so v lasti Republike Slovenije, se izvede na podlagi cenitve sodnega cenilca, ki ga izbere Republika Slovenija. Zakup kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, ki so v lasti Republike Slovenije, se izvede na podlagi cenika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Stroške v zvezi s prodajo oziroma prvim zakupom kmetijskih zemljišč, vključno s cenitvijo, stroški odmere, davkom na promet nepremičnin, stroški notarske overitve, stroški zemljiškoknjižnega predloga in pripadajočimi taksami, krije Republika Slovenija. Prodajo oziroma zakup kmetijskih zemljišč v imenu Republike Slovenije izvaja Sklad z upoštevanjem omejitev iz prejšnjega odstavka.

(4)

Sklad do 31. decembra 2022 zagotovi možnost zakupa kmetijskih zemljišč s sklenitvijo direktne zakupne pogodbe. Sklad zagotovi kmetijska zemljišča iz fonda prostih kmetijskih zemljišč, če teh ni dovolj oziroma ne ustrezajo, pa z odstopom od pogodb oziroma odpovedjo zakupniku, ki ima v zakupu več kot 100 ha zemljišč, vendar ne več kot 5 % obsega posamezne pogodbe. Stroške odškodnine zakupnika krije Republika Slovenija. Upravičenci na podlagi tega odstavka so nosilci kmetij iz prvega odstavka tega člena, ki imajo več kot 1 ha površin iz prvega odstavka tega člena, za katere so upravičeni do prejema plačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike za površine na podlagi zbirne vloge za leto 2017. Postopek zakupa na podlagi tega odstavka se izvede v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(5)

Zaradi spremljanja skupne površine kupljenih in zakupljenih površin kmetijskih zemljišč upravna enota vodi seznam nakupov in zakupov kmetijskih zemljišč za posamezne nosilce kmetij iz drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: seznam). Upravna enota, ki obravnava vlogo za nakup oziroma zakup za nosilca kmetije iz neposredno sosednje upravne enote, upravičenost nakupa oziroma zakupa preveri pri upravni enoti, ki je krajevno pristojna za nosilca kmetije, in to upravno enoto tudi obvesti o svoji odločitvi.

(6)

Seznam vsebuje naslednje podatke o posamezniku, ki je upravičen kupiti ali zakupiti kmetijsko zemljišče pod pogoji iz tega člena:

-

osebno ime,

-

enotno matično številko občana,

-

naslov,

-

podatke o površini kmetijskih zemljišč iz prvega odstavka tega člena, katerih uporabnik je bil nosilec kmetije 28. junija 2017, in podatke o teh kmetijskih zemljiščih (šifra in ime katastrske občine, parcelna številka ter površina parcele),

-

podatke o nakupu ali zakupu zemljišč pod pogoji iz tega člena (šifra in ime katastrske občine, parcelna številka ter površina parcele).

(7)

Upravičenci iz četrtega odstavka tega člena vložijo vlogo za pridobitev kmetijskih zemljišč pri pristojni upravni enoti v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona. Upravne enote pošljejo vloge na Sklad v enem mesecu po poteku roka iz prejšnjega stavka. O vlogi odloča Sklad.

7. člen

(zakupne pogodbe Sklada)

Veljavne zakupne pogodbe za zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in so v lasti Republike Slovenije, se podaljšajo do 31. decembra 2047 dosedanjim zakupnikom z možnostjo podaljšanja, razen če dosedanji zakupnik ne podpiše aneksa k pogodbi v enem letu od začetka uporabe tega zakona.

8. člen

(stavbna pravica)

Zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in so v lasti Republike Slovenije, na katerih je vpisana stavbna pravica za obdobje 99 let ali manj, lahko Sklad proda imetnikom stavbne pravice, če ti izrazijo za to interes.

9. člen

(načrtovanje preselitve kmetije)

(1)

Za nosilca kmetije, katere objekti so 28. junija 2017 vsaj delno na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni del ozemlja Republike Slovenije, se v primeru načrtovanja preselitve kmetije po 3.ea členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 27/17 – ZKme-1D; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) ne uporabljata naslednja pogoja:

-

da mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17) iz a) točke četrtega odstavka 3.ea člena ZKZ;

-

da sme pristojni organ dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz devetega odstavka 3.ea člena ZKZ.

(2)

Stroške priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, zaradi načrtovanja preselitve iz prejšnjega odstavka krije Republika Slovenija.

(3)

Nosilec kmetije iz prvega odstavka tega člena lahko da pobudo za začetek postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v dveh letih od začetka uporabe tega zakona.

10. člen

(ukrepi kmetijske politike)

(1)

Določbe tega člena se nanašajo na upravičence za ukrepe kmetijske politike, ki so do uveljavitve tega zakona oddali vloge za ukrepe kmetijske politike oziroma jim je bila izdana odločba o pravici do sredstev in bo razsodba vplivala na njihovo:

-

možnost uveljavljanja ukrepov kmetijske politike v Republiki Sloveniji,

-

izpolnjevanje pogojev in obveznosti za ukrepe, v katere so vključeni.

(2)

V smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), se sprememba okoliščin, nastalih zaradi razsodbe, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in obveznosti za ukrepe kmetijske politike šteje za izjemno okoliščino, na podlagi katere lahko upravičenec delno ali v celoti preneha z izvajanjem in uveljavljanjem ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: izjemne okoliščine).

(3)

Če je upravičenec v okviru ukrepa kmetijske politike na javni razpis vložil vlogo, o kateri do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, ter upravičenec zaradi razsodbe ne izpolnjuje več pogojev in meril iz ukrepa, se v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in meril iz ukrepa upošteva stanje na dan vložitve vloge na javni razpis.

(4)

Obseg preverjanj pogojev in obveznosti iz ukrepov kmetijske politike se prilagodi izjemnim okoliščinam. Pogoji in obveznosti, ki jih zaradi razsodbe ni mogoče izpolniti oziroma preveriti, se štejejo za izpolnjene.

(5)

Izjeme v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka tega člena se lahko določijo v predpisih, ki urejajo sheme neposrednih plačil in izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Podrobnejši postopek v zvezi z izjemnimi okoliščinami se lahko določi v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali v predpisu, ki ureja izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(6)

Prenehanje izvajanja ukrepa kmetijske politike, delno ali v celoti, se izvede brez finančnih ali drugih obveznosti za upravičenca do Republike Slovenije.

11. člen

(nadomestilo zaradi izjemnih okoliščin)

(1)

Kmetije, katerih nosilci so državljani Republike Slovenije, ki so na podlagi zbirne vloge za leto 2017 upravičeni do izplačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike za površine, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, imajo pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in sicer v višini do petkratnika sredstev, do katerih so upravičene za posamezne ukrepe kmetijske politike na površino na podlagi zbirne vloge za leto 2017, sorazmerno glede na površino (po posameznih ukrepih), ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek imajo upravičenci iz prejšnjega odstavka, ki imajo zaradi razsodbe obseg površin, ki na podlagi razsodbe ostanejo del ozemlja Republike Slovenije, pod pragom, ki omogoča uveljavljanje ukrepov kmetijske politike v Republiki Sloveniji, pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, in sicer v višini do petkratnika sredstev, do katerih so upravičeni za posamezne ukrepe kmetijske politike na površino na podlagi zbirne vloge za leto 2017.

(3)

Upravičenci iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin tudi, če bodo zaradi razsodbe upravičeni do manjšega obsega plačil za ukrepe kmetijske politike na živali. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, in sicer v višini do petkratnika sredstev, ki jih prejmejo za posamezne ukrepe kmetijske politike za tiste živali, za katere so na podlagi zbirne vloge za leto 2017 prejeli sredstva in zanje zaradi razsodbe ne bodo več upravičeni.

(4)

Vloga za uveljavljanje nadomestil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se vloži v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona. Za odločanje o nadomestilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in izvedbo izplačil je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, pri čemer uporabi podatke iz evidenc o finančnih pomočeh.

(5)

Podlaga za opredelitev upravičencev ter obsega nadomestil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so izplačila za leto 2017.

(6)

Kadar se preseli kmetija v skladu z 9. členom tega zakona in rejnih živali iz zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče preseliti, se odmeri nadomestilo za te živali na podlagi cenitve sodnega izvedenca. Vloga za uveljavljanje nadomestila iz tega odstavka se vloži v šestih mesecih od preselitve. Za odločanje o nadomestilu in izvedbo izplačil iz tega odstavka je pristojna Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

12. člen

(škode po naravnih nesrečah)

Za namen izplačil škode po naravnih nesrečah v letu 2017 na kmetijskih zemljiščih, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, se pri izdaji odločb upoštevajo površine, vpisane v informacijski sistem za prijavo škod Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za posamezno naravno nesrečo.

13. člen

(izplačilo ukrepov kmetijske politike za leto 2017)

Za namen izplačil ukrepov kmetijske politike za leto 2017 na kmetijskih zemljiščih, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, se pri izdaji odločb upoštevajo površine, ki so bile prijavljene v zbirni vlogi za leto 2017.

14. člen

(nadomestilo za materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma plovilu)

(1)

Če imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov pri ribolovu v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije, utrpi materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo, je upravičen do nadomestila v višini nastale škode, povzročene v šestih letih od začetka uporabe tega zakona. Če je bil del škode že povrnjen iz drugega pravnega naslova, se izplačilo nadomestila za ta del zmanjša.

(2)

Vlogo za dodelitev nadomestila vloži imetnik iz prejšnjega odstavka pri krajevno pristojni upravni enoti glede na naslov stalnega prebivališča oziroma sedež. Vlogi imetnik priloži izjavo o tem, da je nastalo škodo naznanil policiji, ribiškemu inšpektorju ali upravi, pristojni za pomorstvo, ter izjavo o višini povrnjene škode, če je imetnik dobil škodo povrnjeno iz drugega pravnega naslova. O vlogi odloča ministrstvo, pristojno za ribištvo.

(3)

Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2007, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).

Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS)

Časovnica