Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

2236. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki: kot predstavnik delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Miran Lovrič
in
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve, Dimičeva 9, Ljubljana, ki ga zastopa Martina Krajnc
in
kot predstavnik delavcev:
Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Majda Marolt
in
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Miklošičeva cesta 38, Ljubljana, ki jo zastopa Vladimir Klobas,

K O L E K T I V N O P O G O D B O
komunalnih dejavnosti

1. člen

(uvodna določba)

Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo (v nadaljevanju KP KD) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.

2. člen

(stranki KP KD)

Pogodbeni stranki KP KD sta Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve kot predstavnika delodajalcev ter Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije kot predstavnika delavcev.

3. člen

(pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)

(1)

V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

(2)

»Pogodbena stranka« te kolektivne pogodbe je eden ali več podpisnikov na strani delodajalcev ali sindikata.

(3)

»Manjši delodajalec« po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset oziroma manj delavcev.

(4)

»Poslovodne osebe« in »prokuristi« so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(5)

»Splošni akt delodajalca« je interni akt, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.

(6)

Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delovna opravila in delavce pri opravljanju določenega dela delovnega procesa.

(7)

»Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest« je splošni akt, ki določa delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma vrsti del in opis del in nalog posameznega delovnega mesta oziroma za vrste del.

(8)

»Vrsta del« so dela, ki jih mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, za katera se zahteva enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, kot jih določa akt o organizaciji in sistemizaciji pri delodajalcu.

(9)

»Delovno mesto« je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.

(10)

Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(11)

Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.

(12)

»Sindikalni zaupnik« je oseba, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca. Način določitve števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo delovno pravno varstvo, določa kolektivna pogodba v poglavju o delovanju sindikata.

(13)

»Mediacija« je postopek, v katerem stranki s pomočjo nevtralnih oseb oblikujeta rešitev svojega spornega razmerja.

(14)

»Arbitraža« je postopek, v katerem od obeh strank imenovan arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno odločbo, ki ima moč enakovredno sodni odločbi.

1. OBLIGACIJSKI DEL

1.1. Splošno

4. člen

(krajevna veljavnost)

Ta KP KD velja za delodajalce, ki so člani GZS – Zbornice komunalnega gospodarstva ali ZDS – Sekcije storitve, ki trajno opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije.

5. člen

(stvarna veljavnost)

(1)

KP KD velja za delodajalce, ki opravljajo kot glavno dejavnost eno od dejavnosti, razvrščenih v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD 2008:

Šif. SKD 2008	Pregled podrazredov SKD 2008
35.220	Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži
35.300	Oskrba s paro in vročo vodo
36.000	Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
37.000	Ravnanje z odplakami
38.110	Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov
38.120	Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
38.210	Ravnanje z nenevarnimi odpadki
38.220	Ravnanje z nevarnimi odpadki
38.310	Demontaža odpadnih naprav
38.320	Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov
39.000	Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki
81.210	Splošno čiščenje stavb
81.220	Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme
81.290	Čiščenje cest in drugo čiščenje
81.300	Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice
96.030	Pogrebna dejavnost

(2)

KP KD velja tudi za delodajalce, ki so člani GZS – Zbornice komunalnega gospodarstva in opravljajo strokovne tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb, če so organizirani kot družba, v katero so povezana javna podjetja, ki opravljajo katerokoli dejavnost iz prvega odstavka tega člena kot glavno dejavnost.

(3)

Izraz »družba« v tej KP KD pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah.

6. člen

(osebna veljavnost)

(1)

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.

(2)

Za poslovodne delavce in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen v primeru, ko je v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno drugače.

(3)

Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v obsegu, kot je določeno s to kolektivno pogodbo.

(4)

Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

7. člen

(časovna veljavnost)

(1)

Ta kolektivna pogodba je sklenjena za obdobje petih let.

(2)

Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe in se sklepa vsako leto. Če do izteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost avtomatično podaljša vsakokrat za eno leto.

(3)

V zadnjem letu veljavnosti KP si bosta stranki te kolektivne pogodbe prizadevali za sklenitev nove kolektivne pogodbe.

8. člen

(prenehanje veljavnosti KP KD)

Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

9. člen

(veljavnost in objava KP KD)

(1)

KP KD v obligacijskem delu stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbenih strank. V normativnem delu začne KP KD veljati in se uporabljati 28. 6. 2021.

(2)

Stroške objave KP KD v Uradnem listu Republike Slovenije nosi vsaka od strank do ene polovice.

1.2. Pravice in obveznosti pogodbenih strank

10. člen

(izvedbena dolžnost)

(1)

Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

(2)

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

11. člen

(sprememba ali dopolnitev KP KD)

(1)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.

(2)

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.

(3)

Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.

(4)

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.

12. člen

(sklenitev nove KP KD)

(1)

Vsaka stranka lahko kadar koli predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

(2)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo ene od pogodbenih strank.

(3)

Do pisne in obrazložene pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga pogodbena stranka dolžna opredeliti v roku 30 dni od prejema pobude.

(4)

V primeru, da druga pogodbena stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove KP, oziroma se do pisne pobude v roku, ki ga določa prejšnji odstavek tega člena, ne opredeli, se postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

13. člen

(alternativno reševanje kolektivnih delovnih sporov in individualnih delovnih sporov)

Pogodbeni stranki v tej kolektivni pogodbi urejata tudi alternativno reševanje kolektivnih delovnih sporov in individualnih delovnih sporov. Postopek reševanja teh sporov je urejen v prilogi št. II te kolektivne pogodbe in predstavlja sestavni del obligacijskega dela kolektivne pogodbe.

14. člen

(komisija za spremljanje izvajanja in razlago KP KD)

(1)

Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta šestčlansko komisijo za izvajanje in razlago določb kolektivne pogodbe. Vsaka pogodbena stranka imenuje tri člane. Komisiji izmenično predseduje predstavnik ene od strank kolektivne pogodbe, delodajalcev in delojemalcev. Mandat predsedujočega traja eno leto od dneva imenovanja. Prvi mandat pripada delojemalski strani. Komisija praviloma odloča s soglasjem vseh članov. V primeru, da to ni mogoče, je odločujoč glas predsedujočega, ki glasuje zadnji. Način imenovanja predsedujočega ter način delovanja komisije opredeli poslovnik o delovanju komisije.

(2)

Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi KP. Njen mandat traja ves čas veljavnosti in uporabe določil KP KD. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.

(3)

Komisija spremlja izvajanje KP ter sprejema:

-

razlage in mnenja glede izvajanja določb te kolektivne pogodbe;

-

priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.

(4)

Mnenje komisije predstavlja strokovno mnenje o načinu izvajanja določenega instituta v praksi.

(5)

Razlaga komisije vsebuje obrazložitev posamezne nejasne določbe, ki jo ta obrazloži upoštevaje poznavanje stroke, besedno razlago in voljo strank v času sklepanja te kolektivne pogodbe. Razlaga se objavi na enak način, kot je bila objavljena KP KD.

(6)

Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj, komisija oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.

(7)

Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za spremembo in dopolnitev KP KD in obsega tudi v naprej oblikovan predlog besedila posameznih členov.

(8)

Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, kot svetovalce.

(9)

Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

(10)

K stroškom za delovanje komisije za spremljanje izvajanja in razlago KP KD prispevajo vsi podpisniki KPKD v enakih delih oziroma skladno z dogovorom med podpisniki.

2. NORMATIVNI DEL

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV

2.1. Splošno

15. člen

(minimalni standardi)

(1)

Sklenjena pogodba o zaposlitvi za vse delavce, za katere velja ta kolektivna pogodba, mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

(2)

Odstopanja od minimalnih standardov, dogovorjenih v tej KP KD, so na ravni delodajalca dovoljena v primeru težje finančne situacije delodajalca, ki ogroža njegov obstoj in z namenom ohranitve delovnih mest. Odstopanje od višine najnižjih osnovnih plač in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ni dovoljeno.

(3)

Odstopanja od minimalnih standardov so na ravni posameznega delodajalca dovoljena v primeru predhodnega pisnega dogovora med delodajalcem in sindikatom pri delodajalcu in seznanitve podpisnikov te KP KD. Pisni dogovor je lahko sklenjen najdalj za šest mesecev in mora obvezno vsebovati dogovor glede načina in rokov povračila prikrajšanja. Po poteku roka veljavnosti pisnega sporazuma je možna sklenitev novega sporazuma pod enakimi pogoji. V pisnem sporazumu se navede utemeljene razloge za odstop od minimalnih standardov in opredeli posamezne minimalne standarde, od katerih se odstopa.

(4)

Če pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, sporazum o odstopanju od minimalnih standardov sklepa Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije.

16. člen

(razvrstitev del)

(1)

Delovna mesta oziroma vrste del se razvrščajo v tarifne razrede glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe ali nacionalno poklicno kvalifikacijo. Razvrščanje delovnih mest opravi delodajalec v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

TR	ZAHTEVNOST DELA	STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE	VRSTA IZOBRAZBE
I.	(enostavna dela)	Nedokončana osnovnošolska obveznost	11001 – nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 – popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 – nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 – nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
II.	(manj zahtevna dela)	Osnovnošolska izobrazba	12001 – osnovnošolska izobrazba 12099 – osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
III.	(srednje zahtevna dela)	nižja poklicna in podobna izobrazba	13001 – nižja poklicna izobrazba 13099 – nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
IV.	(zahtevna dela)	srednja poklicna in podobna izobrazba	14001 – srednja poklicna izobrazba 14099 – srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V.	(bolj zahtevna dela)	srednja strokovna in splošna izobrazba	15001 – srednja strokovna izobrazba 15002 – srednja splošna izobrazba 15099 – srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno
VI.	(zelo zahtevna dela)	višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba ter visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba	16101 – višja strokovna izobrazba 16102 – višješolska izobrazba (prejšnja) 16199 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 16201 – specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16202 – visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 – visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 – visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno.
VII.	(visoko zahtevna dela)	Visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba	17001 – specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) 17002 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 17003 – magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 – visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
VIII.	(najbolj zahtevna dela)	Visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba	18101 – specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 18102 – magisterij znanosti (prejšnji) 18199 – magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 – doktorat znanosti (prejšnji) 18202 – doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 – doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno

(2)

Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanih naporih in težje delovne razmere. Določba ne velja za manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev in so člani Zbornice komunalnega gospodarstva.

(3)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.

2.2. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pravice in obveznosti v času trajanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanje pogodbe o zaposlitvi

17. člen

(objava prostega delovnega mesta)

(1)

Delodajalec je dolžan prosto delovno mesto objaviti skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Obvestilo o izbiri ali neizbiri se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, če je kandidat v postopku izbire ali ob prijavi delodajalcu posredoval elektronski naslov.

18. člen

(predhodni preizkus)

(1)

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost, za delo posameznih prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

(2)

Kandidat mora biti poučen o varnem delu. V primeru nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti ima kandidat pravico do odškodnine po načelih civilnega prava.

19. člen

(opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati)

(1)

Opravičeni razlogi, ko delavec ni nastopil dela na dogovorjeni dan v pogodbi o zaposlitvi, štejejo:

-

bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom;

-

vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca;

-

višja sila.

(2)

Delavec je dolžan obvestiti delodajalca o razlogih svoje odsotnosti v roku dveh delovnih dni od nastopa razloga.

20. člen

(pogodba o zaposlitvi)

(1)

V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, če so tarifni in plačilni razredi opredeljeni v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktu o sistemizaciji delodajalca. Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela ali pripravništva.

(2)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

21. člen

(kršitev prepovedi konkurence)

Če delavec krši določbo zakona, ki ureja prepoved konkurence, krši pogodbene in druge obveznosti in mu delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

22. člen

(sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

-

če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla,

-

v primeru projektnega dela,

-

za čas uvedbe poskusnega dela,

-

za obdobje pripravništva,

-

za obdobje uvajanja v delo.

23. člen

(projektno delo)

(1)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primeru izvajanja projektnega dela.

(2)

Kot projektno delo se šteje delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektnim programom, ima svojo strukturo in finančno konstrukcijo.

(3)

Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani podpisnikov.

(4)

Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

24. člen

(pripravništvo)

(1)

Za pripravništvo se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po končanem izobraževanju in sicer z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.

(2)

Trajanje pripravništva ne sme biti daljše od enega leta. Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(3)

Delodajalec mora pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja.

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(5)

Mentor je dolžan skrbeti za izvajanje programa pripravništva, uvajati pripravnika v delo, mu dajati strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu, ter napisati poročilo o delu pripravnika.

(6)

Delodajalec imenuje tričlansko strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj. Mentor je lahko član komisije, vendar ne more biti njen predsednik.

(7)

Mentor in člani komisije se lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu ali zunanjih sodelavcev.

(8)

Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnik opravlja strokovni izpit v roku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(9)

O opravljanju strokovnega izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

25. člen

(uvajanje v delo)

(1)

Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec lahko uvede v delo, čas uvajanja dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi.

(2)

Uvajanje v delo sestavlja:

-

seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,

-

seznanitev z vsebino dela, delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,

-

seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih nalog,

-

seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

-

izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod nadzorom, kasneje samostojno),

-

seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost in s postopki ravnanja s temi podatki,

-

seznanitev z varstvom osebnih podatkov,

-

seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.

(3)

Delodajalec ob pričetku uvajanja v delo imenuje enega ali več pooblaščenih delavcev, ki delavca uvedejo v delo. Pooblaščeni delavci morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec ali morajo opravljati delo na delovnem mestu ali vrsti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

26. člen

(poskusno delo)

(1)

Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje, ki ne sme trajati dlje, kot to določa zakon in način spremljanja.

(2)

Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi oziroma zunanjih sodelavcev strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec.

(3)

Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

(4)

Delodajalec lahko v času trajanja poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom ali pred iztekom poskusnega dela poda pozitivno oceno o uspešno opravljenem poskusnem delu.

27. člen

(medsebojno izključevanje)

Pripravništvo, uvajanje v delo in poskusno delo se med seboj izključujejo.

28. člen

(obveznost opravljanja drugega dela)

(1)

Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti,

-

nadomeščanja drugega delavca v trajanju do dveh mesecev,

-

nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,

-

nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,

-

izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,

-

v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,

-

v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno,

-

v primeru začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela in ko delavec svojega dela iz teh razlogov ne more opravljati oziroma mu delodajalec dela na svojem delovnem mestu zaradi organizacije dela ne more omogočiti.

(2)

Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz četrte alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ dva meseca.

(3)

Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.

29. člen

(napotitev delavca na delo v drug kraj)

(1)

Delodajalec lahko trajno napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen.

(2)

Na delo v drug kraj ne more biti napoten:

-

delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,

-

delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, kar izhaja iz mnenja izvajalca medicine dela,

-

delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana,

-

delavec, katerega delovno mesto je oddaljeno več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer biva,

-

delavka z otrokom v starosti do 3 let, če pot traja več kot dve uri.

30. člen

(delo na domu)

(1)

V času trajanja delovnega razmerja se lahko delodajalec in delavec z novo pogodbo o zaposlitvi dogovorita o delu na domu.

(2)

Delo na domu se lahko organizira pod naslednjimi pogoji:

-

če gre za takšna dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih delodajalca,

-

če delavec razpolaga s primernimi poslovnimi ali drugimi prostori,

-

če je zagotovljena varnost pri delu,

-

če je zagotovljeno sprotno obveščanje delavcev, ki delo opravljajo na domu.

(3)

V primeru dela delavca na domu oziroma na daljavo je delodajalec dolžan preveriti ali obstajajo varne in zdrave razmere za delo in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu. Delodajalec lahko nadzira izvajanje dela na domu oziroma dela na daljavo le na podlagi predhodne najave, kolikor delavec opravlja delo doma.

(4)

Delodajalec in delavec s pogodbo o zaposlitvi ali v aneksu k pogodbi o zaposlitvi določita nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev.

31. člen

(presežni delavci in prenos dejavnosti)

(1)

Postopek in reševanje presežnih delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

(2)

V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, enake pravice kot jih zagotavlja zakon v primeru spremembe delodajalca pri prenosu dejavnosti.

(3)

Stranki KP KD si bosta v primerih iz zgornjega odstavka posebej prizadevali, da se bo pri sprejemanju akta o podelitvi koncesije kot eden od pogojev za njeno podelitev opredelila tudi dolžnost prevzema delavcev, ki opravljajo delo, ki je predmet koncesijskega akta.

32. člen

(delovni čas)

(1)

Polni delovni čas znaša najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko.

(2)

O razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki mora letno razporeditev delovnega časa določiti z letnim delovnim koledarjem (planom izrabe sklada letnega delovnega časa) najkasneje do začetka koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri tem upošteva potrebe delovnega procesa in z zakoni zagotovljene odmore in počitke delavcev.

33. člen

(vrste in oblike delovnega časa)

Pri delodajalcih se glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela uporabljajo praviloma naslednje vrste in oblike delovnega časa:

a)

nepremični delovni čas,

b)

premični delovni čas,

c)

delno premični delovni čas,

d)

izmenski delovni čas,

e)

delo v turnusu

a)

Nepremični delovni čas

Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.

b)

Premični delovni čas

Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

-

Dovoljen delovni čas je razpon, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno obveznost. Omejuje ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in ura najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela.

-

Obvezni delovni čas je tisti del dovoljenega delovnega časa, ko delavec mora biti prisoten na delu.

-

Premakljivi del delovnega časa je časovni razpon, v katerem lahko delavec sam odloča o trenutku prihoda na delo in/ali odhoda z njega, razen če narava dela zahteva, da delavec ostane na delu, dokler ne konča posameznega opravila, ki je vezano na rok ali sodelovanje z drugimi delavci.

c)

Delno premični delovni čas

Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo, pa je določen v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka oziroma konca delovnega časa.

d)

Izmenski delovni čas

-

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet ali šestdnevnega delovnega tedna od šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec dela en teden oziroma dan v dopoldanski in drug teden oziroma dan v popoldanski oziroma nočni izmeni.

-

Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12.00 uri.

-

Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti med 22.00 in 7.00 uro naslednjega dne.

e)

Delo v turnusu

(1)

Delo v turnusu je oblika izmenskega dela, pri katerem delavec opravlja izmenično delo 12 ur, nato sledi 24 ur počitka, nakar sledi delo 12 ur in nato sledi 48 ur počitka in nato se ponovi 12 ur dela, 24 ur počitka, 12 ur dela in nato sledi 48 ur počitka.

(2)

Delo v turnusu lahko predstavlja tudi drugačno kombinacijo dela in počitka, kar se določi na ravni delodajalca s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma pisnim dogovorom med delodajalcem in sindikatom.

34. člen

(pripravljenost na domu)

(1)

Pripravljenost na domu je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri, in je vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo.

(2)

Za čas pripravljenosti na delo pripada delavcu nadomestilo.

(3)

V primeru, da delavec v času pripravljenosti na delo prične z opravljanjem dela, je za čas dejanskega dela upravičen do osnovne plače, dela plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatka za delovno dobo, pripadajočih dodatkov za posebne obremenitve, vključno z dodatkom za delo preko polnega delovnega časa in dodatkov za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden.

35. člen

(dežurstvo)

Dežurstvo je čas, ko je delavec prisoten na delovnem mestu za primer, če bi moral delovno intervenirati. V času dežurstva je delodajalec dolžan delavcu določiti prioritete opravljanja del. Čas dežurstva se všteva v delovni čas, če je delavec na delovnem mestu.

36. člen

(primeri in pogoji za neenakomerno razporeditev delovnega časa in začasno prerazporeditev delovnega časa)

(1)

Delovni čas se lahko začasno prerazporedi:

-

v primerih izjemoma povečanega ali zmanjšanega obsega dela,

-

če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

-

če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

-

če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

-

zaradi neugodnih vremenskih pogojev.

(2)

v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

(3)

Pisno obvestilo o začasni prerazporeditvi delovnega časa prejmejo delavci najmanj en dan pred pričetkom dela.

(4)

Neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa ni mogoče odrediti delavcem, za katere velja prepoved dela preko polnega delovnega časa.

(5)

Delodajalec je dolžan delavcu v okviru 12-mesečnega obdobja, ki ga določi delodajalec, omogočiti, da presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa, kompenzira s prostimi urami.

(6)

Če ima delavec ob zaključku referenčnega obdobja presežek ur, mu je delodajalec ob plači za naslednji mesec te presežne ure dolžan izplačati po postavki, kot velja za nadurno delo. Delavec je za opravljene presežne ure upravičen do plače za opravljeno delo po vseh osnovah, to je do osnovne plače, dela plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatka za delovno dobo, dodatkov za posebne obremenitve pri delu, vključno z dodatkom za opravljene presežne ure v višini 30 % in drugih dodatkov za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Časovnica