MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 16 (MSRP...

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 16
Najemi

CILJ

1

Ta standard določa načela za pripoznavanje, merjenje, predstavljanje in razkrivanje najemov. Njegov cilj je zagotoviti, da najemniki in najemodajalci zagotovijo ustrezne informacije na način, ki zvesto predstavlja te transakcije. Te informacije so podlaga za uporabnike računovodskih izkazov, da ocenijo vpliv najemov na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

2

Podjetje pri uporabi tega standarda upošteva določbe in pogoje pogodb ter vsa pomembna dejstva in okoliščine. Podjetje ta standard dosledno uporablja za pogodbe s podobnimi značilnostmi in v podobnih okoliščinah.

PODROČJE UPORABE

3

Podjetje ta standard uporablja za vse najeme, vključno s sredstvi, ki predstavljajo pravico do uporabe, v podnajemu, razen pri:

(a)

najemih za iskanje ali izrabljanje rudnin, nafte, zemeljskega plina in podobnih neobnovljivih virov;

(b)

najemih bioloških sredstev, ki spadajo v področje uporabe MRS 41 Kmetijstvo, in jih poseduje najemnik;

(c)

dogovorih o koncesijah za opravljanje storitev, ki spadajo v področje uporabe Pojasnila OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev;

(d)

licencah za intelektualno lastnino, ki jih podeli najemodajalec in ki spadajo v področje uporabe MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci; in

(e)

pravicah, ki jih ima najemnik v skladu z licenčno pogodbo v okviru MRS 38 Neopredmetena sredstva za postavke, kot so filmi, videoposnetki, gledališke igre, rokopisi, patenti in avtorske pravice.

4

Najemnik lahko, če želi, ta standard uporabi za najeme neopredmetenih sredstev, ki niso opisana v 3.(e) členu.

IZVZETJA IZ OBVEZNOSTI PRIPOZNAVANJA (B3.–B8. ČLEN)

5

Najemnik se lahko odloči, da zahtev iz 22.–49.člena ne bo uporabil za:

(a)

kratkoročne najeme in

(b)

najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti (kot je opisano v B3.–B8. členu).

6

Če se najemnik odloči, da zahtev iz 22.–49. člena ne bo uporabil za kratkoročne najeme ali za najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, najemnine, povezane s temi najemi, pripozna kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi. Najemnik uporabi drugo sistematično podlago, če ta podlaga bolje odraža vzorec najemnikovih koristi.

7

Če najemnik računovodsko obravnava kratkoročne najeme z uporabo 6. člena, šteje najem za namene tega standarda za nov najem, če:

(a)

je prišlo do spremembe najema; ali

(b)

se je spremenilo trajanje najema (na primer če najemnik izrabi možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema).

8

Odločitev za kratkoročne najeme se izvede glede na skupino sredstev, ki so predmet najema, na katero se nanaša pravica do uporabe. Skupina sredstev, ki so predmet najema, je niz po naravi podobnih sredstev, ki se najemajo, ki se pri poslovanju podjetja podobno uporabljajo. Odločitev za najeme, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se lahko izvede za vsak posamezen najem.

IDENTIFIKACIJA NAJEMA (B9.–B33. ČLEN)

9

Podjetje ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. V B9.–B31. členu so določeni napotki za oceno, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali vsebuje najem.

10

Obdobje se lahko opiše kot količina uporabe določenega sredstva (na primer število enot proizvoda, ki bodo proizvedene z določeno opremo).

11

Podjetje ponovno oceni, ali gre pri pogodbi za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem, samo, če se spremenijo določbe in pogoji pogodbe.

Ločevanje sestavin pogodbe

12

Pri pogodbi, ki je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, podjetje računovodsko obravnava vsako najemno sestavino v pogodbi kot najem ločeno od nenajemnih sestavin pogodbe, razen če podjetje uporabi praktično rešitev iz 15. člena. V B32.–B33. členu so določeni napotki za ločevanje sestavin pogodbe.

Najemnik

13

Pri pogodbi, ki vsebuje najemno sestavino ter eno ali več dodatnih najemnih ali nenajemnih sestavin, najemnik razdeli nadomestilo v pogodbi na vsako najemno sestavino na podlagi relativne samostojne cene najemne sestavine in vsote samostojnih cen nenajemnih sestavin.

14

Relativna samostojna cena najemnih in nenajemnih sestavin se določi na podlagi cene, ki bi jo najemodajalec ali podoben dobavitelj ločeno zaračunal podjetju za to ali podobno sestavino. Če ni vedno na voljo samostojna cena, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti, najemnik oceni samostojno ceno, pri čemer v največji možni meri uporablja informacije, ki jih je mogoče ugotoviti.

15

Možna praktična rešitev je, da se najemnik odloči, da glede na posamezne skupine sredstev, ki so predmet najema, ne bo ločil nenajemnih sestavin od najemnih, temveč bo vsako najemno sestavino in povezane nenajemne sestavine računovodsko obravnaval kot eno samo najemno sestavino. Najemnik te praktične rešitve ne uporablja za vgrajene izvedene finančne instrumente, ki izpolnjujejo merila iz 4.3.3. člena MSRP 9 Finančni instrumenti.

16

Če najemnik ni uporabil praktične rešitve iz 15. člena, nenajemne sestavine računovodsko obravnava z uporabo drugih ustreznih standardov.

Najemodajalec

17

Pri pogodbah, ki vsebujejo najemno sestavino ter eno ali več dodatnih najemnih ali nenajemnih sestavin, najemodajalec razporedi nadomestilo v pogodbi z uporabo 73.–90. člena MSRP 15.

TRAJANJE NAJEMA (B34.–B41. ČLEN)

18

Podjetje določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:

(a)

obdobji, za katera velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil; in

(b)

obdobji, za katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.

19

Pri oceni, ali je precej verjetno, da bo najemnik izrabil možnost podaljšanja najema ali da ne bo izrabil možnosti odpovedi najema, podjetje upošteva vsa pomembna dejstva in okoliščine, ki zagotavljajo ekonomsko spodbudo za najemnika, da izrabi možnost podaljšanja najema ali da ne izrabi možnosti odpovedi najema, kot je opisano v B37.–B40. členu.

20

Najemnik ponovno oceni, ali je precej gotovo, da bo izrabil možnost podaljšanja ali da ne bo izrabil možnosti odpovedi, ob nastopu pomembnega dogodka ali pomembne spremembe okoliščin, ki:

(a)

jih najemnik obvladuje in

(b)

ki vplivajo na to, ali je precej gotovo, da bo najemnik izrabil možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema, ali da ne bo izrabil možnosti, ki je bila prej upoštevana pri njegovi določitvi trajanja najema (kot je opisano v B41. členu).

21

Podjetje popravi trajanje najema v primeru spremembe obdobja, v katerem najema ni mogoče odpovedati. Obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, se na primer spremeni, če:

(a)

najemnik izrabi možnost, ki prej ni bila upoštevana pri določitvi trajanja najema s strani podjetja;

(b)

najemnik ne izrabi možnosti, ki je bila prej upoštevana pri določitvi trajanja najema s strani podjetja;

(c)

pride do dogodka, v katerem je najemnik pogodbeno zavezan, da izrabi možnost, ki prej ni bila zajeta pri določitvi trajanja najema s strani podjetja, ali

(d)

pride do dogodka, v katerem je najemniku pogodbeno prepovedano izkoristiti možnost, ki je bila prej zajeta pri določitvi trajanja najema s strani podjetja.

NAJEMNIK

Pripoznavanje

22

Najemnik na datum začetka najema pripozna sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema.

Merjenje

Začetno merjenje

Začetno merjenje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe

23

Najemnik na datum začetka najema izmeri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, po nabavni vrednosti.

24

Nabavna vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zajema:

(a)

znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, kot je opisana v 26. členu;

(b)

plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem;

(c)

začetne neposredne stroške, ki so nastali najemniku, in

(d)

oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri razgradnji in odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot se zahteva v določbah in pogojih najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog. Za najemnika nastane obveza za te stroške na datum začetka najema ali kot posledica uporabe sredstva, ki je predmet najema, v določenem obdobju.

25

Najemnik pripozna stroške, opisane v 24.(d) členu, kot del stroškov sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, ko zanj nastane obveza za te stroške. Najemnik uporabi MRS 2 Zaloge za stroške, ki nastanejo v določenem obdobju kot posledica uporabe sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za proizvodnjo zalog v tem obdobju. Obveze za take stroške, ki so računovodsko obravnavani z uporabo tega standarda ali MRS 2, se pripoznajo in merijo z uporabo MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Začetno merjenje obveznosti iz najema

26

Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta datum še niso plačane. Najemnine se diskontirajo po obrestni meri, sprejeti pri najemu, če je to obrestno mero mogoče takoj ugotoviti. Če navedene obrestne mere ni mogoče takoj ugotoviti, najemnik uporabi najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.

27

Najemnine, zajete pri merjenju obveznosti iz najema, na datum začetka najema zajemajo naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema, ki niso plačana na začetni datum:

(a)

nespremenljive najemnine (tudi po vsebini nespremenljive najemnine, kot so opisane v B42. členu), zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;

(b)

spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in ki se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo, ki velja na datum začetka najema (kot je opisano v 28. členu);

(c)

zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;

(d)

izvršilna cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost (ocena z upoštevanjem dejavnikov, opisanih v B37.–B40. členu), in

(e)

plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema odraža, da je najemnik izrabil možnost odpovedi najema.

28

Med spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje iz 27.(b) člena, spadajo na primer plačila, vezana na indeks cen življenjskih potrebščin, plačila, vezana na referenčne obrestne mere (kot je LIBOR), ali plačila, ki se spreminjajo glede na spremembe tržnih najemnin.

Poznejše merjenje

Poznejše merjenje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe

29

Po datumu začetka najema najemnik meri sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, z uporabo modela nabavne vrednosti, razen če uporabi katerega od modelov merjenja iz 34. in 35. člena.

Model nabavne vrednosti

30

Če najemnik uporablja model nabavne vrednosti, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri po nabavni vrednosti:

(a)

zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve ter

(b)

popravljeni za ponovno meritev obveznosti iz najema iz 36.(c) člena.

31

Pri amortiziranju sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, najemnik uporabi zahteve za amortizacijo iz MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva ob upoštevanju zahtev iz 32. člena.

32

Če se do konca trajanja najema lastništvo sredstva, ki je predmet najema, z najemom prenese na najemnika ali če stroški sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, odražajo, da bo najemnik izrabil možnost nakupa, najemnik amortizira sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, od datuma začetka najema do konca dobe koristnosti sredstva, ki je predmet najema. V nasprotnem primeru najemnik sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, amortizira od datuma začetka najema do konca njegove dobe koristnosti ali do konca trajanja najema, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

33

Najemnik za ugotavljanje, ali je sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, oslabljeno, in za računovodenje ugotovljene oslabitve sredstev uporablja MRS 36 Oslabitev sredstev.

Drugi modeli merjenja

34

Če najemnik za naložbene nepremičnine uporabi model poštene vrednosti iz MRS 40 Naložbene nepremičnine, ta model poštene vrednosti uporabi tudi za sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki ustrezajo opredelitvi naložbenih nepremičnin iz MRS 40.

35

Če so sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, povezana s skupino opredmetenih osnovnih sredstev, za katero najemnik uporablja model prevrednotenja iz MRS 16, se lahko najemnik odloči, da bo ta model prevrednotenja uporabljal za vsa sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki so povezana z navedeno skupino opredmetenih osnovnih sredstev.

Poznejše merjenje obveznosti iz najema

36

Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:

(a)

poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obresti na obveznost iz najema;

(b)

zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine, in

(c)

ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema iz 39.–46. člena ali spremembe po vsebini nespremenljivih najemnin (glej 42. člen).

37

Obresti na obveznost iz najema v vsakem obdobju med trajanjem najema so enake znesku, iz katerega izhaja stalna periodična obrestna mera na preostalo stanje obveznosti iz najema. Periodična obrestna mera je diskontna stopnja iz 26. člena ali, če je ustrezno, popravljena diskontna stopnja iz 41., 43. ali 45.(c) člena.

38

Če stroški niso zajeti v knjigovodski vrednosti kakšnega drugega sredstva z uporabo drugih veljavnih standardov, najemnik po datumu začetka najema v poslovnem izidu pripozna:

(a)

obresti na obveznost iz najema in

(b)

spremenljive najemnine, ki niso zajete pri merjenju obveznosti iz najema v obdobju, v katerem nastopi dogodek ali pogoj, ki sproži navedena plačila.

Ponovna ocena obveznosti iz najema

39

Po datumu začetka najema najemnik z uporabo 40.–43. člena ponovno izmeri obveznost iz najema tako, da slednja odraža spremembe v najemnini. Najemnik znesek iz ponovnega merjenja obveznosti iz najema pripozna kot prilagoditev vrednosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe. Če pa je knjigovodska vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, enaka nič in se obveznost iz najema pri merjenju še zmanjša, najemnik preostali znesek ponovnega merjenja pripozna v poslovnem izidu.

40

Najemnik obveznost iz najema ponovno izmeri tako, da spremenjene najemnine diskontira z uporabo spremenjene diskontne stopnje, če:

(a)

se je spremenilo trajanje najema, kot je opisano v 20.–21. členu. Najemnik spremenjene najemnine določi na podlagi spremenjenega trajanja najema; ali

(b)

se je spremenila ocena možnosti nakupa sredstva, ki je predmet najema, opravljena ob upoštevanju dogodkov in okoliščin iz 20.–21. člena v zvezi z možnostjo nakupa. Najemnik določi spremenjene najemnine tako, da odražajo spremembo v zneskih, ki jih je treba plačati v okviru možnosti nakupa.

41

Najemnik pri uporabi 40. člena določi spremenjeno diskontno stopnjo kot obrestno mero, sprejeto pri najemu, za preostali del trajanja najema, če je mogoče to mero takoj ugotoviti, ali kot najemnikovo predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na datum ponovne ocene, če obrestne mere, sprejete pri najemu, ni mogoče takoj ugotoviti.

42

Najemnik obveznost iz najema ponovno izmeri tako, da spremenjene najemnine diskontira, če se bodisi:

(a)

spremenijo zneski, ki jih bo po pričakovanju treba plačati iz naslova jamstva za preostalo vrednost. Najemnik določi spremenjene najemnine tako, da odražajo spremembo v zneskih, ki jih bo po pričakovanju treba plačati iz naslova jamstva za preostalo vrednost;

(b)

bodisi se spremenijo prihodnje najemnine zaradi spremembe indeksa ali stopnje, ki se uporablja za določanje navedenih plačil, tudi na primer spremembe, ki odraža spremembe tržnih najemnin, po opravljenem pregledu tržnih najemnin. Najemnik ponovno izmeri obveznost iz najema tako, da odraža spremenjene najemnine, samo če pride do spremembe v denarnih tokovih (tj. ko začne veljati prilagoditev plačil najemnine). Spremenjene najemnine za preostali del trajanja najema najemnik določi na podlagi spremenjenih pogodbenih plačil.

43

Najemnik pri uporabi 42. člena uporablja nespremenjeno diskontno stopnjo, razen če je sprememba najemnine posledica spremembe spremenljivih obrestnih mer. V tem primeru najemnik uporabi spremenjeno diskontno stopnjo, ki odraža spremembe obrestne mere.

Spremembe najema

44

Najemnik spremembo najema računovodsko obravnava kot ločen najem, če:

(a)

se s spremembo poveča obseg najema, ker se dodaja pravica do uporabe enega ali več sredstev, ki so predmet najema, in

(b)

se nadomestilo za najem poveča za znesek, sorazmeren s samostojno ceno povečanja obsega in ustreznimi prilagoditvami navedene samostojne cene, tako da odraža okoliščine posamezne pogodbe.

45

Za spremembo najema, ki ni računovodsko obravnavana kot ločen najem, najemnik na dan začetka veljavnosti spremembe najema:

(a)

razporedi nadomestilo iz spremenjene pogodbe z uporabo 13.–16. člena;

(b)

določi trajanje spremenjenega najema z uporabo 18.–19. člena in

(c)

obveznost iz najema ponovno izmeri tako, da spremenjene najemnine diskontira z uporabo spremenjene diskontne stopnje. Spremenjena diskontna stopnja se za preostali del trajanja najema določi kot obrestna mera, sprejeta pri najemu, če je mogoče to mero takoj ugotoviti, ali kot najemnikova predpostavljena obrestna mera za izposojanje na dan začetka veljavnosti spremembe, če obrestne mere, sprejete pri najemu, ni mogoče takoj ugotoviti.

46

Pri spremembi najema, ki ni računovodsko obravnavana kot ločen najem, najemnik ponovno merjenje obveznosti iz najema obravnava tako, da:

(a)

knjigovodsko vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, zmanjša za spremembe najema, s katerimi se zmanjšuje obseg najema, tako da odraža delno ali popolno odpoved najema. Najemnik v poslovnem izidu pripozna dobiček ali izgubo, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema;

(b)

vrednost sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, prilagodi v skladu z vsemi drugimi spremembami najema.

46A

Praktična rešitev za najemnika je lahko, da se odloči, da ne bo presodil, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje pogoje iz 46.B člena, sprememba najema. Najemnik, ki se odloči za to možnost, vsako spremembo najemnine, ki izhaja iz prilagoditve najemnine, računovodsko obravnava na enak način, kot bi obravnaval spremembo ob uporabi tega standarda, če sprememba ne bi bila sprememba najema.

46B

Praktična rešitev iz 46.A člena se uporablja samo za prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno zaradi pandemije COVID-19, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo za najem neposredno pred spremembo;

(b)

znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2022 ali pred tem (na primer prilagoditev najemnine bi izpolnjevala ta pogoj, če bi povzročila znižanje najemnine 30. junija 2022 ali pred tem in zvišanje najemnine po 30. juniju 2022); in

(c)

ni bistvene spremembe drugih določb in pogojev najema.

Predstavljanje

47

Najemnik v izkazu finančnega položaja prikaže ali v pojasnilih razkrije:

(a)

sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ločeno od drugih sredstev. Če sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v izkazu finančnega položaja ne prikaže ločeno:

(i)

zajame sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, v tisti vrstični postavki, v kateri bi bila ustrezna sredstva, ki so predmet najema, prikazana, če bi bila v lasti podjetja, in

(ii)

razkrije, v katerih vrstičnih postavkah izkaza finančnega položaja so zajeta ta sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe;

(b)

obveznosti iz najema ločeno od drugih obveznosti. Če najemnik obveznosti iz najema v izkazu finančnega položaja ne prikaže ločeno, razkrije, v katerih vrstičnih postavkah izkaza finančnega položaja so te obveznosti zajete.

48

Zahteva iz 47.(a) člena se ne uporablja za sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki ustrezajo opredelitvi naložbene nepremičnine, saj se ta sredstva v izkazu finančnega položaja prikažejo kot naložbene nepremičnine.

49

Najemnik v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa prikaže odhodke za obresti za obveznost iz najema ločeno od zneska amortizacije za sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Odhodki za obresti za obveznost iz najema so sestavina stroškov financiranja, ki morajo biti v skladu z 82.(b) členom MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa prikazani ločeno.

50

Najemnik v izkazu denarnih tokov razvrsti:

(a)

denarna plačila za tisti del obveznosti iz najema, ki predstavlja glavnico, med dejavnosti financiranja;

(b)

denarna plačila za tisti del obveznosti iz najema, ki predstavlja obresti, z uporabo zahtev iz MRS 7 Izkaz denarnih tokov in

(c)

kratkoročne najemnine, plačila najemnine za sredstva majhne vrednosti in spremenljive najemnine, ki niso bile zajeta v merjenju obveznosti iz najema, med poslovne dejavnosti.

Razkritja

51

Cilj razkritij je, da najemniki v pojasnilih razkrijejo informacije, ki skupaj z informacijami iz izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov zagotavljajo podlago, na kateri lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo učinek najemov na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove najemnika. Zahteve za dosego tega cilja so določene v 52.–60. členu.

52

Najemnik informacije o najemih, pri katerih je najemnik, razkrije v enem samem pojasnilu ali v posebnem oddelku v računovodskih izkazih. Toda najemniku ni treba podvajati informacij, ki so že prikazane drugje v računovodskih izkazih, če so informacije s pomočjo sklicevanja združene v enem samem pojasnilu ali ločenem oddelku o najemih.

53

Zneski, ki jih najemnik razkrije za obdobje poročanja, so:

(a)

zneski amortizacije za sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, po skupinah sredstev, ki so predmet najema;

(b)

odhodki za obresti na obveznosti iz najema;

(c)

odhodki, povezani s kratkoročnimi najemi, računovodsko obravnavani z uporabo 6. člena. V teh odhodkih ni treba zajeti odhodkov, povezanih z najemi s trajanjem do enega meseca;

(d)

odhodki, povezani z najemi sredstev majhne vrednosti, računovodsko obravnavani z uporabo 6. člena. Ti odhodki ne zajemajo odhodkov, povezanih s kratkoročnimi najemi sredstev majhne vrednosti iz 53.(c) člena;

(e)

odhodki, povezani s spremenljivimi najemninami, ki niso bile zajete pri merjenju obveznosti iz najema;

(f)

prihodki iz podnajema sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe;

(g)

skupni denarni odtok za najeme;

(h)

dodatki k sredstvom, ki predstavljajo pravico do uporabe;

(i)

dobički in izgube iz transakcij prodaje s povratnim najemom in

(j)

knjigovodska vrednost sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, na koncu obdobja poročanja po skupinah sredstev, ki so predmet najema.

54

Informacije iz 53. člena najemnik poda v obliki tabele, razen če je primernejša drugačna oblika. Med razkritimi zneski so tudi stroški, ki jih je najemnik med obdobjem poročanja vključil v knjigovodsko vrednost kakšnega drugega sredstva.

55

Najemnik razkrije znesek svojih zavez za najem za kratkoročne najeme, računovodsko obravnavane z uporabo 6. člena, če je portfelj kratkoročnih najemov, za katere se je zavezal, na koncu obdobja poročanja drugačen od portfelja kratkoročnih najemov, s katerimi so povezani odhodki za kratkoročne najeme, ki so bili razkriti z uporabo 53.(c) člena.

56

Če sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ustrezajo opredelitvi naložbenih nepremičnin, najemnik uporabi zahteve glede razkritja iz MRS 40. V tem primeru najemniku za ta sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ni treba razkriti informacij iz točk (a), (f), (h) ali (j) 53. člena.

57

Če najemnik sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, meri po prevrednotenih vrednostih z uporabo MRS 16, za ta sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, razkrije informacije, zahtevane v 77. členu MRS 16.

58

Najemnik razkrije analizo zapadlosti obveznosti iz najema z uporabo 39. in B11. člena MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja ločeno od analize zapadlosti drugih finančnih obveznosti.

59

Najemnik poleg razkritij, zahtevanih v 53.–58. členu, razkrije tudi dodatne kvalitativne in kvantitativne informacije o svojih najemnih dejavnostih, ki so potrebne za izpolnitev cilja razkritja iz 51. člena (kot so opisane v B48. členu). Med temi dodatnimi informacijami so lahko tudi informacije, s pomočjo katerih lahko uporabniki računovodskih izkazov ocenijo:

(a)

naravo najemnikovih najemnih dejavnosti;

(b)

prihodnje denarne odtoke, ki bi jim lahko bil najemnik izpostavljen in se ne odražajo v merjenju obveznosti iz najema. Sem spada tudi izpostavljenost zaradi:

(i)

spremenljivih najemnin (kot so opisane v B49. členu);

(ii)

možnosti podaljšanja in odpovedi (kot so opisane v B50. členu);

(iii)

jamstev za preostalo vrednost (kot so opisana v B51. členu) in

(iv)

najemov, za katere se je najemnik zavezal, a se še niso začeli;

(c)

omejitve ali zaveze, naložene z najemi, in

(d)

transakcije prodaje s povratnim najemom (kot so opisane v B52. členu).

60

Najemnik, ki računovodsko obravnava kratkoročne najeme ali najeme sredstev majhne vrednosti z uporabo 6. člena, to razkrije.

60A

Če najemnik uporablja praktično rešitev iz 46.A člena, najemnik razkrije:

(a)

da je praktično rešitev uporabil za vse prilagoditve najemnin, ki izpolnjujejo pogoje iz 46.B člena, ali, če se ne uporablja za vse take prilagoditve najemnin, informacije o vrsti pogodb, za katere je uporabil praktično rešitev (glej 2. člen); in

(b)

znesek, pripoznan v poslovnem izidu v obdobju poročanja, ki prikazuje spremembe najemnin, ki izhajajo iz prilagoditev najemnin, za katere je najemnik uporabil praktično rešitev iz 46.A člena.

NAJEMODAJALEC

Razvrstitev najemov (B53.–B58. člen)

61

Najemodajalec vsakega od svojih najemov razvrsti med poslovne najeme ali finančne najeme.

62

Najem se razvrsti med finančne najeme, če se z njim prenesejo praktično vsa tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki je predmet najema. Najem se razvrsti med poslovne najeme, če se z njim ne prenesejo praktično vsa tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki je predmet najema.

63

Ali gre za finančni ali poslovni najem, je odvisno od vsebine transakcije in ne od oblike pogodbe. Primeri okoliščin, ki posamično ali skupaj običajno povzročijo, da se najem razvrsti kot finančni najem:

(a)

z najemom se lastništvo sredstva, ki je predmet najema, do konca trajanja najema prenese na najemnika;

(b)

najemnik ima možnost kupiti sredstvo, ki je predmet najema, po ceni, ki bo po pričakovanju toliko manjša od poštene vrednosti na dan, ko je to možnost mogoče izrabiti, da je na datum sklenitve najema precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;

(c)

trajanje najema zajema večji del dobe gospodarne uporabe sredstva, ki je predmet najema, čeprav njegovo lastništvo ni preneseno;

(d)

ob sklenitvi najema je sedanja vrednost najemnin enaka vsaj praktično celotni pošteni vrednosti sredstva, ki je predmet najema; in

(e)

sredstvo, ki je predmet najema, je tako posebne narave, da ga lahko brez večjih sprememb uporablja samo najemnik.

64

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 16 (MSRP 16) - Najemi

Časovnica