TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornice obsojenega V.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 80.000,00 SIT.

Kršitve kazenskega zakona ni mogoče zatrjevati na podlagi lastne presoje dokazov, ki se razlikuje od tiste v napadeni pravnomočni sodbi. V takem primeru gre zgolj za ugotavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar po 2. odstavku 420. člena ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

S tem ko obsojenčeva zagovornica zgolj posplošeno zatrjuje, da so podana nasprotja v razlogih sodbe o navedbah nekaterih prič in njihovimi dejanskimi izpovedbami, ne pojasni pa, za katera nasprotja gre, utemeljenosti teh trditev ni mogoče preizkusiti (1. odstavek 424. člena ZKP).

Ker sodišče po spremembi obtožbe ni ugotovilo, ali jo je obsojenec razumel ter ju z njegovo zagovornico ni pozvalo, da se o tej spremembi izjavita, je prekršilo obsojenčevo pravico do obrambe.