TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevama za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sodbi razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Določba 243. čena KZ je tiha kazenskopravna blanketna norma, ki tacite odkazuje na drug predpis.

Presoja, ali ima določena informacija lastnosti notranje informacije, je pridržana sodniku.

Ni pomembno, kako je obsojenec notranjo informacijo pridobil, odločilno je, da je s tako informacijo razpolagal. Ni nujno, da notranja informacija izvira iz sfere izdajatelja vrednostnih papirjev, pogoj je le, da se nanaša nanj ali na njegove vrednostne papirje.

S tem, ko je sodišče druge stopnje na nejavni pritožbeni seji, na katero ni vabilo obdolženca ter njegovega zagovornika, ocenjevalo izpovedbe prič iz postopka pred sodiščem prve stopnje, je kršilo 445. člen ZKP ter drugo alinejo 29. člena in 25. člen v povezavi z 22. členom Ustave RS. Tako postopanje sodišča je tudi v nasprotju s pravico obdolženca do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Pritožbeno sodišče mora v primerih, ko dejstva primera ponovno vrednoti, obdolžencu in njegovemu zagovorniku omogočiti navzočnost na seji.

Tudi izrek denarne kazni zaradi nesodelovanja obdolženca v drugih, nekazenskih postopkih, pomeni prisilo. Pravnim osebam kot umetnim tvorbam privilegij zoper samoobtožbo ne gre.

Ko gre za izjavljanje in izročanje listin posameznika v nekazenskem postopku, je treba upoštevati, kdaj je nastopila osredotočenost suma zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja.