Sistemska obratovalna navodila za distribucijske sisteme...

2180. Sistemska obratovalna navodila za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Občine Tržič, Občine Radovljica, Občine Beltinci, Občine Rogatec, Občine Odranci, Občine Trzin, Občine Mengeš, Občine Domžale, Občine Turnišče, Občine Vodice, Občine Komenda, Občine Slovenska Bistrica, Občine Slovenske Konjice, Občine Gornja Radgona, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Šenčur – 3. ožje območje, Občine Škofja Loka, Občine Dobrovnik – ožje območje, Občine Idrija, Občine Sežana, Občine Dravograd, Občine Muta, Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Šmarje pri Jelšah, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem

Na podlagi 268. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/15) in soglasja Agencije za energijo, št. 73-14/2019-18/262 z dne 23. 4. 2020, družba PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, izdaja

S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Občine Tržič, Občine Radovljica, Občine Beltinci, Občine Rogatec, Občine Odranci, Občine Trzin, Občine Mengeš, Občine Domžale, Občine Turnišče, Občine Vodice, Občine Komenda, Občine Slovenska Bistrica, Občine Slovenske Konjice, Občine Gornja Radgona, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Šenčur – 3. ožje območje, Občine Škofja Loka, Občine Dobrovnik – ožje območje, Občine Idrija, Občine Sežana, Občine Dravograd, Občine Muta, Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Šmarje pri Jelšah, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina akta)

(1)

Ta akt ureja obratovanje in vodenje distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem) na geografskem območju Občine Tržič, Občine Radovljica, Občine Beltinci, Občine Rogatec, Občine Odranci, Občine Trzin, Občine Mengeš, Občine Domžale, Občine Turnišče, Občine Vodice, Občine Komenda, Občine Slovenska Bistrica, Občine Slovenske Konjice, Občine Gornja Radgona, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Šenčur – 3. ožje območje, Občine Škofja Loka, Občine Dobrovnik – ožje območje, Občine Idrija, Občine Sežana, Občine Dravograd, Občine Muta, Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Šmarje pri Jelšah, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, na katerem izvaja gospodarsko javno službo operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina družba PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: operater distribucijskega sistema).

(2)

S tem aktom se določajo zlasti:

1.

opredelitev distribucijskega sistema;

2.

tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom;

3.

pogoji za priključitev na distribucijski sistem in način priključitve na distribucijski sistem;

4.

način izvajanja dostopa do distribucijskega sistema;

5.

način zagotavljanja sistemskih storitev;

6.

postopki za obratovanje distribucijskega sistema v kriznih stanjih;

7.

splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina;

8.

izmenjava podatkov, lastništvo podatkov in odgovornosti za merjenje porabe.

(3)

S tem aktom se določajo vloge operaterja distribucijskega sistema, uporabnikov distribucijskega sistema, dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina in drugih oseb, ki so vključene v distribucijo zemeljskega plina po distribucijskem sistemu in uporabljajo storitve operaterja distribucijskega sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje distribucijskega sistema.

2. člen

(obseg uporabe akta)

Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi z distribucijskimi sistemi zemeljskega plina na območjih Občine Tržič, Občine Radovljica, Občine Beltinci, Občine Rogatec, Občine Odranci, Občine Trzin, Občine Mengeš, Občine Domžale, Občine Turnišče, Občine Vodice, Občine Komenda, Občine Slovenska Bistrica, Občine Slovenske Konjice, Občine Gornja Radgona, Občine Cerklje na Gorenjskem, Občine Šenčur – 3. ožje območje, Občine Škofja Loka, Občine Dobrovnik – ožje območje, Občine Idrija, Občine Sežana, Občine Dravograd, Občine Muta, Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Šmarje pri Jelšah, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, na katerih operater distribucijskega sistema izvaja gospodarsko javno službo.

3. člen

(uporaba podatkov in informacij)

(1)

Operater distribucijskega sistema mora predhodno ustrezno seznaniti uporabnike in odjemalce z namenom obdelave osebnih podatkov.

(2)

Operater distribucijskega sistema je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.

(3)

Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan operater distribucijskega sistema uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(4)

Osebne podatke odjemalca operater distribucijskega sistema shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

4. člen

(pogodbeno urejanje razmerij)

(1)

Pogodbe, ki jih sklepa operater distribucijskega sistema z osebami iz tretjega odstavka 1. člena tega akta, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakoni, drugimi predpisi, splošnimi akti Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter tem aktom.

(2)

Če se ta akt sklicuje na druge akte operaterja distribucijskega sistema (tehnični normativ, operativna navodila in podobno), takšni akti neposredno zavezujejo druge osebe le, če gre za akte, izdane po javnem pooblastilu, sicer pa v primeru, če je tako navedeno v pogodbi, sklenjeni s to osebo, ali v splošnih pogojih, ki se nanašajo na takšno pogodbo, vključno s tem aktom.

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo:

1.

distribucija pomeni transport zemeljskega plina po lokalnih ali regionalnih plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;

2.

distribucijski plinovod pomeni plinovod, po katerem poteka distribucija od prevzemnega mesta do priključnega mesta na omrežju;

3.

dnevno merjeni pomeni, da se predana količina zemeljskega plina meri dnevno;

4.

dobava zemeljskega plina pomeni prodajo odjemalcem, tudi nadaljnjo prodajo zemeljskega plina;

5.

dobavitelj pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost dobave zemeljskega plina;

6.

energija je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju zemeljskega plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti zemeljskega plina;

7.

glavna plinska zaporna pipa je zaporni element na koncu priključka stavbe, s katerim zapremo distribucijo zemeljskega plina za eno ali več stavb oziroma objektov;

8.

gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje opravljanje gospodarske, trgovske ali poklicne dejavnosti;

9.

imetnik soglasja za priključitev je uporabnik sistema, v korist katerega je bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijski sistem;

10.

končni odjemalec pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje zemeljski plin za svojo lastno rabo;

11.

kurilnost pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost zemeljskega plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju zemeljskega plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m3 pri temperaturi zgorevanja 25 °C in pri temperaturi zemeljskega plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar;

12.

lastnik odjemnega mesta (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je lastnik stavbe oziroma objekta, na katerega ali za katerega je nameščeno odjemno mesto;

13.

mali poslovni odjemalec je negospodinjski odjemalec zemeljskega plina, katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100.000 kWh;

14.

merilna oprema (v nadaljnjem besedilu: merilna naprava) obsega najmanj plinomer, v primerih prigrajenega korektorja in tarifne spominske enote pa sta sestavni del merilne opreme;

15.

napredni merilni sistem pomeni elektronski sistem, ki lahko meri porabo zemeljskega plina, ob čemer doda več informacij kot običajna merilna naprava ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;

16.

nesorazmerni stroški pomenijo del celotnih stroškov, ki jih v zvezi s priključitvijo na distribucijski sistem krije uporabnik sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost naložbe v nov priključek ali povečanje zmogljivosti ali povečanje obsega obstoječega sistema ali kombinacijo navedenega za navedeno priključitev, pri čemer se upošteva predviden obseg uporabe;

17.

normni kubični meter (Nm3) je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C;

18.

notranja plinska napeljava je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno plinskih trošil oziroma odvoda dimnih plinov;

19.

nujna oskrba je oskrba z zemeljskim plinom, do katere je na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) in tega akta upravičen ranljivi odjemalec;

20.

odjemalec pomeni trgovca, končnega odjemalca zemeljskega plina ali podjetje plinskega gospodarstva, ki kupuje zemeljski plin;

21.

odjemno mesto pomeni mesto na distribucijskem sistemu, kjer končni odjemalec odjema zemeljski plin, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin zemeljskega plina za končnega odjemalca;

22.

odjemna skupina je skupina, v katero operater distribucijskega sistema razvrsti posamezno odjemno mesto končnega odjemalca glede na letno predvideno distribuirano količino;

23.

odorizacija pomeni dodajanje odorirnega sredstva zemeljskemu plinu, s čimer se doseže, da zemeljski plin dobi značilen in prepoznaven vonj;

24.

omrežnina pomeni znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;

25.

pogodba o dostopu je pogodba, s katero se uredi odnos med operaterem distribucijskega sistema in uporabnikom distribucijskega sistema v zvezi z dostopom do distribucijskega sistema;

26.

pogodba o dobavi plina pomeni pogodbo za dobavo zemeljskega plina, ki ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;

27.

pogodbena zmogljivost pomeni zmogljivost v kWh/dan, ki jo je operater distribucijskega sistema v skladu s pogodbo o dostopu dodelil uporabniku sistema;

28.

prevzemno mesto je točka na distribucijskem sistemu, v kateri operater distribucijskega sistema prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina;

29.

priključek pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in konča s priključnim mestom uporabnika neposredno za glavno plinsko zaporno pipo;

30.

priključno mesto na omrežju pomeni točko na distribucijskem sistemu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;

31.

priključno mesto uporabnika pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, gledano iz smeri distribucijskega sistema proti uporabniku, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika;

32.

ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje;

33.

tehnična zmogljivost pomeni največjo možno zmogljivost plinovoda;

34.

tehnične zahteve so zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju distribucijskih plinovodov, priključkov, notranjih plinskih napeljav ter drugih delov distribucijskega sistema. Tehnične zahteve so dostopne na spletni strani operaterja distribucijskega sistema;

35.

uporabnik pomeni pravno ali fizično osebo, ki dobavlja v distribucijski sistem ali ki se ji dobavlja iz distribucijskega sistema, oziroma osebo, ki želi svoje stavbe in naprave priključiti na distribucijski sistem in se v tem aktu uporablja kot splošen pojem za uporabnika sistema;

36.

varovalni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov distribucijskega sistema glede na njihovo vrsto in namen;

37.

zaplinjanje oziroma uplinjanje pomeni zapolnitev plinovoda, notranje plinske napeljave, plinskih postrojenj z zemeljskim plinom.

(2)

Drugi izrazi, ki v tem aktu niso opredeljeni, imajo enak pomen, kot ga določa EZ-1.

II. OPREDELITEV DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA

1. Opredelitev distribucijskega sistema

6. člen

(opredelitev distribucijskega sistema)

(1)

Distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.

(2)

Distribucijski sistem sestavljajo:

-

distribucijski plinovodi in priključki, vključno s fitingi (npr. reducirni kosi, T-kosi), armaturami (npr. zaporni elementi, sifoni), raznimi konstrukcijami (npr. razdelilni kosi, lovilniki delcev);

-

elementi katodne zaščite (npr. anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave);

-

odorirne naprave;

-

regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje in

-

objekti in naprave (npr. merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji), potrebne za delovanje distribucijskega sistema.

(3)

Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.

(4)

Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika.

2. Pravni status distribucijskega sistema

7. člen

(lastništvo distribucijskega sistema)

(1)

Operater distribucijskega sistema je lastnik distribucijskega sistema. Če operater distribucijskega sistema ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po EZ-1 in tem aktu.

(2)

Priključki, kot del distribucijskega sistema, so v lasti operaterja distribucijskega sistema.

III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM

1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema

8. člen

(splošne obveznosti operaterja distribucijskega sistema)

(1)

Operater distribucijskega sistema zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu distribucijskih plinovodov, skladno s pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo.

(2)

Ne glede na druge določbe tega akta operater distribucijskega sistema izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim hitrejše ugotavljanje motenj v obratovanju distribucijskega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Operater distribucijskega sistema svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov distribucijskega sistema o motnjah obratovanja distribucijskega sistema.

(3)

Operater distribucijskega sistema je dolžan pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja distribucijskega sistema.

9. člen

(izvajanje aktivnosti za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema je operater distribucijskega sistema dolžan izvajati naslednje aktivnosti:

1.

vzdrževanje distribucijskega plinovoda;

2.

redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, adaptacije in rekonstrukcije distribucijskega plinovoda;

3.

zaščito distribucijskega plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

4.

sistemsko kontrolo distribucijskega sistema;

5.

nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu distribucijskih sistemov skladno z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo;

6.

servisiranje naprav in opreme.

10. člen

(zavarovanje)

Operater distribucijskega sistema mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti operaterja. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati zavarovanje odgovornosti operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam in ostala zavarovanja.

11. člen

(obveznosti uporabnikov distribucijskega sistema)

(1)

Uporabniki distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti energetskih objektov, naprav in napeljav.

(2)

Uporabniki so dolžni enkrat letno izvesti kontrolni vizualni pregled notranje plinske napeljave skladno s kontrolnim listom, ki je na voljo na spletni strani in sedežu operaterja distribucijskega sistema. Pregled lahko po naročilu uporabnika izvede tudi pooblaščen izvajalec.

(3)

Operater distribucijskega sistema s priključitvijo notranje plinske napeljave uporabnikov distribucijskega sistema na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje te napeljave.

(4)

Uporabnik distribucijskega sistema je dolžan zagotoviti operaterju distribucijskega sistema za izvrševanje obveznosti operaterja distribucijskega sistema prost dostop do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov oziroma merilnih naprav, korektorjev in plinskih filtrov, s katerimi upravlja operater distribucijskega sistema.

(5)

Uporabnik distribucijskega sistema, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na odjemnem mestu ali drugih razlogov ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti operaterja distribucijskega sistema.

(6)

Uporabnik mora zagotoviti, da se notranja plinska napeljava uporablja na način, da niso možne motnje na drugih notranjih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave operaterja distribucijskega sistema.

(7)

Uporabnik mora v primeru ugotovljenih poškodb, okvar ali netesnosti priključka, distribucijskega plinovoda ali naprav iz tega člena (npr. plinomer, korektor, regulator tlaka oziroma merilna naprava) takoj obvestiti operaterja distribucijskega sistema.

(8)

Uporabnik mora operaterju distribucijskega sistema omogočiti dostop do naprav, ki omogočajo izpolnjevanje pravic in obveznosti operaterja distribucijskega sistema, in sicer:

-

odčitavanje, menjava in vzdrževanje merilnih naprav;

-

vzdrževanje naprav operaterja distribucijskega sistema;

-

evidentiranje plinskih trošil.

(9)

Uporabniki distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja z največjo mero skrbnosti spoštovati pogodbene obveznosti (pogodba o priključitvi, pogodba o dostopu). Predvsem morajo zagotoviti, da izpolnjevanje pogodb operaterju distribucijskega sistema ni oteženo (npr. dostop do objektov in naprav; sporočanje točnih podatkov in morebitnih sprememb pogodbenih strank), in preprečiti morebitne zlorabe sistema (na odjemnih mestih, merilnih napravah, priključkih in ostalih napravah, na katere se nanašajo navedene pogodbe), vključno s posegi tretjih oseb (npr. neupravičen odjem).

(10)

Če uporabnik distribucijskega sistema operaterju distribucijskega sistema ne omogoči dostopa do naprav iz tega člena oziroma operaterju distribucijskega sistema ni omogočeno izpolnjevanje pravic in obveznosti, operater distribucijskega sistema o tem obvesti uporabnika, lastnika oziroma imetnika soglasja. Ta je dolžan takoj po prejemu obvestila operaterja distribucijskega sistema sporočiti stanje merilne naprave ter najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila kontaktirati operaterja distribucijskega sistema ter mu omogočiti dostop do naprav zaradi izvedbe storitve oziroma omogočiti izpolnjevanje pravic in obveznosti. Če tega ne stori, operater distribucijskega sistema začne postopek za odklop uporabnika.

12. člen

(ukrepanje v primeru ogroženosti distribucijskega sistema)

(1)

Operater distribucijskega sistema mora v primeru ogroženosti distribucijskega sistema nemudoma in v najkrajšem možnem času ustrezno zavarovati sistem pred tveganji, povezanimi z varnostjo sistema, obratovanjem sistema, življenjem ali zdravjem ljudi in premoženjem, oziroma popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na distribucijskem sistemu.

(2)

Vse informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na distribucijskem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki lahko vplivajo na delovanje distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora uporabnik, ki je te dogodke zaznal, nemudoma sporočiti operaterju distribucijskega sistema (dežurni službi).

13. člen

(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)

(1)

Operater distribucijskega sistema mora v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na distribucijskem sistemu.

(2)

Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema operater distribucijskega sistema zagotavlja službo stalne pripravljenosti 24 ur na dan in v primeru nevarnosti za premoženje in zdravje ter življenje ljudi nemudoma izvede vse možne posege na distribucijskem sistemu.

(3)

Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na distribucijskem sistemu zaradi višje sile ali ravnanja tretjih oseb in operater distribucijskega sistema ravna v skladu s tem aktom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

2. Nadzor in zavarovanje distribucijskega sistema

14. člen

(nadzor distribucijskega sistema)

Operater distribucijskega sistema zagotavlja reden nadzor nad distribucijskim sistemom ter redno pregleduje varovalne pasove distribucijskega sistema.

15. člen

(nadzor pri gradnji in obnovi distribucijskega sistema)

(1)

Operater distribucijskega sistema ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega sistema izključno pravico nadzora nad gradnjo oziroma obnovo distribucijskega sistema na stroške investitorja gradnje.

(2)

Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor gradnje pridobiti podatke iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

3. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v distribucijskem sistemu

16. člen

(uravnotežene obratovalne razmere)

(1)

Operater distribucijskega sistema skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.

(2)

Za potrebe upravljanja distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil prevzet v distribucijski sistem oziroma predan iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih ustrezne merilne naprave, do katerih mora imeti operater distribucijskega sistema prost in nemoten dostop.

4. Vzdrževanje distribucijskega sistema

17. člen

(načrti vzdrževanja)

(1)

Učinkovito vzdrževanje distribucijskih sistemov zagotavlja operater distribucijskega sistema z izdelavo letnih načrtov vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.

(2)

Če je zaradi izrednih dogodkov, na katere operater distribucijskega sistema nima vpliva, treba izvesti določena vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, se le-ta izvedejo tudi, če niso predvidena v načrtu vzdrževanja.

18. člen

(vzdrževalna dela)

(1)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema je operater distribucijskega sistema dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.

(2)

V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, operater distribucijskega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.

(3)

Operater distribucijskega sistema je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno vzdrževanje). Redna vzdrževalna dela zajemajo popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja dobe koristnosti, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti.

(4)

Operater distribucijskega sistema je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.

(5)

Dela iz tega člena obsegajo predvsem:

1.

zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

2.

preventivne preglede;

3.

popravila in rekonstrukcije distribucijskega sistema;

4.

vzdrževanje distribucijskega sistema;

5.

nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu;

6.

servisiranje in zamenjavo opreme.

(6)

Pred izvedbo del iz tega člena, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev distribucije plina, mora operater distribucijskega sistema obvestiti uporabnike skladno z EZ-1.

(7)

Operater distribucijskega sistema ne odgovarja za škodo, ki uporabniku distribucijskega sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

(8)

V primeru izvajanja del iz tega člena na objektih in napravah, ki niso v lasti operaterja distribucijskega sistema, se povračilo stroškov dogovori s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav.

19. člen

(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)

(1)

Operater distribucijskega sistema sme začasno prekiniti distribucijo zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol, meritev ter razširitve distribucijskega sistema.

(2)

Redna dela je operater distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene končne odjemalce (praviloma ne v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina).

20. člen

(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu)

(1)

V primeru okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom, ki nastanejo zaradi razlogov, na katere operater distribucijskega sistema ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju distribucijskega sistema, mora operater distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka lahko operater distribucijskega sistema, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina.

21. člen

(predvidena dela na distribucijskem sistemu)

(1)

Predvidena dela je operater distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike distribucijskega sistema. Za izbiro primernega časa lahko operater distribucijskega sistema od uporabnikov distribucijskega sistema zahteva podatke o predvideni uporabi distribucijskega sistema.

(2)

Operater distribucijskega sistema mora o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti uporabnika in/ali končnega odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način skladno z določbami 9. oddelka IV. poglavja tega akta. V primeru večjega števila odjemalcev in če osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom.

(3)

Če je operater distribucijskega sistema pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema o izvedbi del sklene ustrezno pogodbo.

(4)

Sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je pogoj za izvedbo del iz prejšnjega odstavka. Pogodba mora določati tudi odgovornost glede stroškov v povezavi z motnjami pri oskrbi, do katerih lahko pride zaradi izvedbe del.

5. Tehnične zahteve za distribucijski sistem

22. člen

(splošne določbe)

(1)

Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo distribucijski sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, preskušanju, obratovanju in obnavljanju, je treba upoštevati najboljše ekonomsko še upravičene rešitve in tehnologije, tako da so v največji možni meri zagotovljene varnost, zanesljivost in učinkovitost distribucijskega sistema.

(2)

Pri izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov distribucijskega sistema uporabljajo tudi Tehnične zahteve operaterja distribucijskega sistema, ki so objavljene na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.

23. člen

(opustitev obratovanja dela distribucijskega sistema)

(1)

Če del distribucijskega sistema ni potreben za izvajanje distribucije zemeljskega plina, ga lahko operater distribucijskega sistema opusti.

(2)

Operater distribucijskega sistema opustitev dela distribucijskega sistema izvede tako, da:

-

opuščenega dela distribucijskega sistema fizično ne odstrani, temveč ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev v čim večji meri ali

-

fizično odstrani opuščeni del distribucijskega sistema, če je odstranitev potrebna zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja. V primeru opuščenega priključka soglasje lastnika priključka ni potrebno.

(3)

Priključek, ki ga operater distribucijskega sistema opusti in fizično odstrani, se praviloma prekine na priključnem mestu na omrežju. Pri tem je treba odstraniti tudi vse vidne dele priključka v oziroma na objektu ali stavbi. Odstranitev izvede operater distribucijskega sistema, stroške odstranitve pa nosi lastnik priključka, ki je zahteval odstranitev.

(4)

Operater distribucijskega sistema v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture izvede spremembo iz tega člena. Opuščeni del distribucijskega sistema ni več sestavni del distribucijskega sistema.

6. Posegi v varovalni pas plinovoda, ki je del distribucijskega sistema

24. člen

(prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)

Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja operater distribucijskega sistema upošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, standardi in Tehnične zahteve operaterja distribucijskega sistema.

(2)

Operater distribucijskega sistema pri pripravi Tehničnih zahtev operaterja distribucijskega sistema določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega plinovoda.

25. člen

(posegi v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

(1)

Za izvedbo kakršnegakoli posega v območju varovalnega pasu distribucijskega sistema mora investitor ali izvajalec dobiti pisno soglasje operaterja distribucijskega sistema.

(2)

Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture operaterja distribucijskega sistema. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje načrtuje oziroma izvede dela brez soglasja operaterja distribucijskega sistema iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju z njim, investitor odškodninsko odgovarja operater distribucijskega sistema in uporabnikom distribucijskega sistema za nastalo škodo.

26. člen

(prestavitev dela distribucijskega sistema)

(1)

Prestavitev distribucijskega sistema je prestavitev distribucijskega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja distribucijski sistem skupaj s sistemom povezanih naprav.

(2)

Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega potrebna prestavitev distribucijskega sistema, za katero je treba pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, mora za to prestavitev v imenu operaterja distribucijskega sistema in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del distribucijskega sistema.

(3)

Operater distribucijskega sistema izda soglasje za prestavitev distribucijskega sistema, ko mu investitor predloži popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz tega poglavja tega akta. Po izdaji soglasja za prestavitev distribucijskega sistema izda operater distribucijskega sistema tudi soglasje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega je treba distribucijski sistem predhodno prestaviti.

(4)

Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu operater distribucijskega sistema in na svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni distribucijski sistem. Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema je treba zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega distribucijskega sistema v korist operaterja distribucijskega sistema za čas trajanja distribucijskega sistema za vso nadomestno traso distribucijskega sistema.

(5)

Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema mora investitor pridobiti in operaterju distribucijskega sistema predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje distribucijskega sistema skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega distribucijskega sistema v obstoječi distribucijski sistem, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela distribucijskega plinovoda ali zapisnik strokovnega tehničnega pregleda brez zadržkov, geodetski posnetek izvedenega stanja, dokazilo o vpisu objekta v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in dokazilo o zanesljivosti objekta.

(6)

Investitor nadomestnega distribucijskega sistema in operater distribucijskega sistema v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega distribucijskega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega distribucijskega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni distribucijski sistem operaterju distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del distribucijskega sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim distribucijskim sistemom.

(7)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je v primeru posega v varovalni pas distribucijskega sistema treba predvideti skladno s predpisom, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas distribucijskega sistema.

27. člen

(izvajanje del v varovalnem pasu distribucijskega sistema)

Najmanj deset dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del, ki lahko vplivajo na varno obratovanje distribucijskega sistema, na območju varovalnega pasu distribucijskega sistema, mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju distribucijskega sistema:

-

pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike;

-

pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno;

-

naročilo za zakoličbo obstoječih plinovodov distribucijskega sistema;

-

naročilo za nadzor operaterja distribucijskega sistema ali njegove terenske službe in

-

podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.

28. člen

(nedovoljeni posegi v varovalni pas distribucijskega sistema)

(1)

Če operater distribucijskega sistema ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni pas v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor.

(2)

Operater distribucijskega sistema ravna skladno s prejšnjim odstavkom tudi, če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu izvajajo v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, tem aktom, pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz naslednjega člena oziroma zahtevami operaterja distribucijskega sistema.

29. člen

(pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, stroški posega v varovalni pas distribucijskega sistema)

(1)

Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu distribucijskega sistema nosi vse stroške, ki jih povzroči operater distribucijskega sistema z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2)

Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del bodisi operater distribucijskega sistema, kot tudi posredne stroške, ki nastanejo operaterju distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema.

(3)

Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja operater distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.

(4)

Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema treba prestaviti distribucijski plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor, tudi vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do uporabnikov sistema v zvezi s tem.

(5)

V zvezi z medsebojnimi razmerji, vključno plačilom stroškov posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema, skleneta investitor oziroma izvajalec del ter operater distribucijskega sistema pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja, vključno s plačilom teh stroškov ter nadalje, z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.

(6)

Operater distribucijskega sistema lahko izda soglasje za poseg v varovalnem pasu distribucijskega sistema tudi, če pogodba iz prejšnjega odstavka ni bila sklenjena.

IV. POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM

1. Pravica do priključitve

30. člen

(pogoji za priključitev)

(1)

Pravico do priključitve na distribucijski sistem ima vsaka oseba, ki je lastnik stavbe ali jo namerava zgraditi in ima ali bo imela na tej stavbi naprave, z uporabo katerih bo postala uporabnik.

(2)

Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev in ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v soglasju za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi in soglasju za priključitev.

(3)

Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.

(4)

Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko operater distribucijskega sistema skladno z EZ-1 in tem aktom trajno odklopi uporabnika sistema.

31. člen

(število odjemnih mest na priključku)

(1)

Na enem priključku je lahko priključenih eno ali več odjemnih mest.

(2)

Na en priključek je lahko priključenih več odjemnih mest, če je v stavbi več stanovanj ali poslovnih prostorov oziroma posameznih zaključenih funkcionalnih delov stavbe ali naprav.

(3)

Vsako odjemno mesto mora biti opremljeno z merilno napravo, katere velikost in tip odobri operater distribucijskega sistema.

(4)

Na enem odjemnem mestu so lahko priključeni le stavbe, deli stavbe in naprave enega odjemalca.

(5)

Če je odjemno mesto v skupni lasti več oseb ter namenjeno skupni oskrbi ene ali več stavb z več posameznimi funkcionalno zaključenimi deli, se te osebe obravnavajo kot en končni odjemalec.

2. Priključitev

32. člen

(vloga za izdajo soglasja)

(1)

Pred pričetkom gradnje priključkov, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor oziroma lastnik stavbe pridobiti soglasje za priključitev.

(2)

Operater distribucijskega sistema izda soglasje za priključitev na podlagi pisne vloge.

(3)

V pisni vlogi je treba navesti in priložiti:

1.

ime in priimek oziroma firma in naslov investitorja oziroma lastnika;

2.

želeno lokacijo priključnega mesta na omrežju in priključnega mesta uporabnika;

3.

namen uporabe priključka;

4.

največji pretok priključka (Nm3/h);

5.

predvideno moč trošil v kW;

6.

predviden letni odjem zemeljskega plina v kWh;

7.

predviden začetek uporabe priključka in trajanje uporabe priključka;

8.

predvideno distribucijsko zmogljivost v kWh/dan, če operater distribucijskega sistema potrebuje te podatke za oceno ekonomske upravičenosti priključitve;

9.

dokazilo o lastništvu – izpisek iz zemljiške knjige;

10.

kopijo gradbenega dovoljenja za stavbo v primerih, ko je to zahtevano v skladu z zakonodajo, ki ureja graditev objektov;

11.

projekt za izvedbo priključka, razen v primeru iz šestega odstavka tega člena;

12.

projekt za izvedbo distribucijskega plinovoda v primeru gradnje ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema na zahtevo tretje osebe.

(4)

Za priključitev stavb in posameznih delov stavb oziroma objektov, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je treba pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe.

(5)

Pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena je treba priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika zemljišča, po katerem bo priključek potekal, da soglaša z ustanovitvijo ustrezne služnosti za priključek. Nadalje je treba priložiti ustrezna soglasja morebitnih solastnikov ali pisno izjavo, s katero vlagatelj (lastnik stavbe oziroma objekta) izjavlja, da je pridobil vsa soglasja morebitnih solastnikov stavbe, delov stavbe in obstoječih plinskih napeljav (priključek in notranje plinske napeljave), na katere bo predvidena priključitev vplivala.

(6)

Če gradnjo distribucijskih plinovodov ali priključkov izvaja operater distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun in mora vsa potrebna soglasja pridobiti operater distribucijskega sistema, osebi iz prvega odstavka tega člena ni treba priložiti tistih soglasij in prilog iz tega člena, ki jih v takem primeru ureja operater distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun, razen izjav oziroma soglasij iz prejšnjega odstavka.

33. člen

(obrazložitev vloge)

(1)

Vlagatelj lahko vlogo za izdajo soglasja za priključitev poda sam ali po pooblaščencu, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je treba pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo, ki pa ne velja za podpis pogodbe o priključitvi, za podpis katere se zahteva novo pooblastilo, izdano po datumu dokončnosti soglasja za priključitev.

(2)

V primeru izdaje soglasja za priključitev za stavbo, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, oziroma za skupne dele v stavbi z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov, ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo soglasja za priključitev, pooblastijo pooblaščenca, ki poda vlogo za izdajo soglasja za priključitev in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje soglasja za priključitev.

(3)

Soglasje za priključitev se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom stavbe, pri čemer v primeru etažnih lastnikov glasi generično na vse vsakokratne etažne lastnike stavbe brez navedbe posameznih imen etažnih lastnikov.

34. člen

(pogoji za izdajo soglasja za priključitev)

(1)

Operater distribucijskega sistema izda soglasje za priključitev, če:

1.

je priključitev na distribucijski sistem tehnično izvedljiva glede na geografsko lego obstoječega ali predvidenega distribucijskega sistema in geografsko lego predvidenega odjemnega mesta;

2.

zahtevana priključitev nima za posledico večjih motenj v delovanju distribucijskega sistema;

3.

je investitor oziroma lastnik pripravljen kriti morebitne nesorazmerne stroške priključitve, če bi ti nastali operaterju distribucijskega sistema zaradi predvidene priključitve uporabnika;

4.

je vloga za izdajo soglasja ustrezno izpolnjena z vsemi predpisanimi podatki;

5.

investitor ali lastnik stavbe izkaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ter je pridobil soglasja iz petega odstavka 32. člena tega akta;

6.

je investitor ali lastnik stavbe pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih plinovodov in internih plinskih napeljav, na katere se priključuje;

7.

so projekti za izvedbo priključka izdelani skladno s predpisi, sistemskimi obratovalnimi navodili in Tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema v primerih, ko bo investitor ali lastnik stavbe lastnik teh vodov;

8.

so priložene grafične priloge, iz katerih sta razvidna potek distribucijskega plinovoda in lega priključka, v primerih, ko bo operater distribucijskega sistema lastnik teh vodov;

9.

je priložen načrt notranje plinske napeljave, v primerih, ko je priključitev predvidena na obstoječo notranjo plinsko napeljavo.

(2)

Operater distribucijskega sistema v postopku izdaje soglasja izračuna višino morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve skladno z določbami EZ-1.

(3)

Pri presoji pogojev iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter za namen izračuna višine nesorazmernih stroškov priključitve operater distribucijskega sistema upošteva stanje distribucijskega sistema, kot obstaja v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja in predvideno širitvijo distribucijskega sistema.

(4)

Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani operater distribucijskega sistema.

35. člen

(odločanje o vlogi za izdajo soglasja za priključitev)

(1)

Na podlagi popolne vloge in priložene dokumentacije operater distribucijskega sistema odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.

(2)

Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, operater distribucijskega sistema zavrne soglasje za priključitev.

(3)

V primeru ugotovljenega obstoja nesorazmernih stroškov priključitve, ki se opredelijo v soglasju za priključitev, ima uporabnik pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita investitor ali lastnik stavbe in operater distribucijskega sistema v posebni pogodbi ali v okviru pogodbe o priključitvi.

Časovnica