TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega J.Š. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Za informativne razgovore, ki jih opravljajo organi za notranje zadeve in ki predstavljajo le določene informacije kot priloge ovadbe, niso zavezujoče določbe ZKP o zasliševanju prič, torej tudi ne tista iz 2. odstavka 236. člena ZKP o pouku o oprostitvi pričanja določenim osebam. Opustitev tega pouka s strani organov za notranje zadeve zato ne predstavlja kršitve določb ZKP.

Ker pomeni določba 2. odstavka 236. člena ZKP oprostitev dolžnosti pričevanja v zakonu navedenih oseb v njihovo korist in ne v korist obdolženca, obdolženec ni upravičen zahtevati vnaprej izločitev izjav teh oseb, temveč so te osebe tiste, ki se bodo odločile, ali bodo pričale ali ne. Vse do takrat pa uradni zaznamek o razgovoru organov za notranje zadeve z navedenimi osebami predstavlja gradivo, ki so ga policisti zbrali kot prilogo ovadbi in na podlagi katerega preiskovalni sodnik presoja, ali je podan utemeljen sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, predstavljajo pa tudi podlago za odločanje o obstoju oziroma neobstoju pripornih razlogov na strani obdolženca.