Akt o dopolnitvi Akta o notifikaciji nasledstva glede...

84. Akt o dopolnitvi Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MANKZN-A)

AKT
O DOPOLNITVI AKTA O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA GLEDE KONVENCIJ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV IN KONVENCIJ, SPREJETIH V MEDNARODNI AGENCIJI ZA ATOMSKO ENERGIJO (MANKZN-A)

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/92, 3/93, 9/93, 5/99, 9/08), se dopolni tako, da se mu priloži nov slovenski prevod konvencije, navedene v aktu o notifikaciji nasledstva v razdelku »A. Konvencije OZN« pod zaporedno številko 24, in se z naslovom »Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb« skupaj s tem aktom objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

&feco;enum type="topic" values=" topic_Lex_Register topic_MEDNARODNI_ODNOSI topic_Članstvo_v_mednarodnih_organizacijah topic_Mednarodne_konvencije " &fecc;

Št. 008-04/11-7/8

Ljubljana, dne 19. oktobra 2011

EPA 2193-V

Državni zbor Republike Slovenije Ljubo Germič l.r. Predsednik

DUNAJSKA KONVENCIJA O PRAVU MEDNARODNIH POGODB

Države pogodbenice te konvencije so se

ob upoštevanju bistvene vloge mednarodnih pogodb v zgodovini mednarodnih odnosov,

ob priznavanju vse večjega pomena mednarodnih pogodb kot vira mednarodnega prava ter sredstva za razvoj miroljubnega sodelovanja med državami ne glede na njihovo ustavno in družbeno ureditev,

ob ugotovitvi, da so načeli svobodne privolitve in dobre vere ter pravilo pacta sunt servanda splošno priznana,

ob poudarjanju, da bi se morali spori v zvezi z mednarodnimi pogodbami tako kot drugi mednarodni spori reševati po mirni poti ter skladno z načeli pravičnosti in mednarodnega prava,

ob sklicevanju na odločenost narodov Združenih narodov, da ustvarijo razmere za ohranitev pravičnosti in spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb,

ob upoštevanju načel mednarodnega prava iz Ustanovne listine Združenih narodov, kot so načela enakopravnosti in samoodločbe narodov, suverene enakosti in neodvisnosti vseh držav, nevmešavanja v notranje zadeve držav, prepovedi grožnje s silo ali uporabe sile ter splošnega in dejanskega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse,

v prepričanju, da bosta kodifikacija in progresiven razvoj prava mednarodnih pogodb, uresničena v tej konvenciji, pripomogla k uresničevanju ciljev Združenih narodov, izraženih v Ustanovni listini, kot so ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, razvijanje prijateljskih odnosov med državami in mednarodno sodelovanje,

ob poudarjanju, da se bodo vprašanja, ki niso urejena z določbami te konvencije, tudi v prihodnje urejala po pravilih mednarodnega običajnega prava,

dogovorile:

I. DEL

UVOD

1. člen

Področje uporabe te konvencije

Ta konvencija se uporablja za mednarodne pogodbe med državami.

2. člen

Pomen izrazov

1.

V tej konvenciji:

a)

»mednarodna pogodba« pomeni mednarodni sporazum, ki ga države sklenejo pisno in ga ureja mednarodno pravo, sestavljen v obliki ene same listine ali dveh ali več povezanih listin, ne glede na njegovo posebno poimenovanje;

b)

»ratifikacija«, »sprejetje«, »odobritev« in »pristop« pomenijo, odvisno od primera, mednarodno dejanje, s katerim država privoli, da jo mednarodna pogodba zavezuje na mednarodni ravni;

c)

»pooblastilo« pomeni listino, ki jo izda pristojni organ države in s katero se določi ena ali več oseb, da predstavljajo državo pri pogajanjih o besedilu mednarodne pogodbe, njegovem sprejetju ali potrditvi njegove verodostojnosti, izrazijo privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, ali da opravijo katero koli drugo dejanje v zvezi z mednarodno pogodbo;

d)

»pridržek« pomeni enostransko izjavo ne glede na to, kako je sestavljena ali poimenovana, ki jo da država ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi mednarodne pogodbe ali ob pristopu k njej in s katero želi izključiti ali spremeniti pravni učinek posameznih določb mednarodne pogodbe pri njihovi uporabi zanjo;

e)

»država pogajalka« pomeni državo, ki je sodelovala pri pripravi in sprejemanju besedila mednarodne pogodbe;

f)

»država skleniteljica« pomeni državo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje ne glede na to, ali je začela veljati;

g)

»pogodbenica« pomeni državo, ki je privolila, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in za katero ta velja;

h)

»tretja država« pomeni državo, ki ni pogodbenica mednarodne pogodbe;

i)

»mednarodna organizacija« pomeni medvladno organizacijo.

2.

Določbe prejšnjega odstavka o pomenu izrazov v tej konvenciji ne vplivajo na uporabo teh izrazov in njihov morebitni pomen v notranjem pravu države.

3. člen

Mednarodni sporazumi, ki jih ta konvencija ne zajema

Dejstvo, da se ta konvencija ne uporablja za mednarodne sporazume, sklenjene med državami in drugimi subjekti mednarodnega prava ali med temi drugimi subjekti mednarodnega prava, in mednarodne sporazume, ki niso sklenjeni pisno, ne vpliva na:

a)

pravno veljavnost teh sporazumov;

b)

uporabo vseh v tej konvenciji navedenih pravil, ki bi za te sporazume veljala v skladu z mednarodnim pravom ne glede na to konvencijo;

c)

uporabo konvencije v odnosih med državami, ki jih urejajo mednarodni sporazumi, katerih pogodbenice so tudi drugi subjekti mednarodnega prava.

4. člen

Neveljavnost te konvencije za nazaj

Ne da bi to vplivalo na uporabo pravil iz te konvencije, ki bi ne glede na to konvencijo po mednarodnem pravu veljala za mednarodne pogodbe, se ta konvencija uporablja samo za mednarodne pogodbe, ki jih države sklenejo po začetku veljavnosti te konvencije zanje.

5. člen

Mednarodne pogodbe, s katerimi se ustanavljajo mednarodne organizacije, in mednarodne pogodbe, ki jih sprejme mednarodna organizacija

Ta konvencija se uporablja za vsako mednarodno pogodbo, ki je ustanovna listina mednarodne organizacije, in vsako mednarodno pogodbo, ki jo sprejme mednarodna organizacija, ne da bi to vplivalo na katero koli ustrezno pravilo organizacije.

II. DEL

SKLEPANJE IN ZAČETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB

1. ODDELEK – SKLEPANJE MEDNARODNIH POGODB

6. člen

Sposobnost držav za sklepanje mednarodnih pogodb

Mednarodne pogodbe je sposobna sklepati vsaka država.

7. člen

Pooblastilo

1.

Osebo je mogoče šteti za predstavnika države z namenom, da sprejme besedilo mednarodne pogodbe ali potrdi njegovo verodostojnost ali izrazi privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, če:

a)

predloži ustrezno pooblastilo ali

b)

iz prakse zadevnih držav ali drugih okoliščin izhaja, da je bil njihov namen šteti jo za predstavnika države v tem smislu, ne da bi bilo treba predložiti pooblastilo.

2.

Na podlagi svoje funkcije in ne da bi bilo treba predložiti pooblastilo, se za predstavnike države štejejo:

a)

voditelji držav, vodje vlad in ministri za zunanje zadeve za vsa dejanja, ki se nanašajo na sklenitev mednarodne pogodbe;

b)

vodje diplomatskih predstavništev za sprejem besedila mednarodne pogodbe med državo, ki jih je akreditirala, in državo, v kateri so akreditirani;

c)

predstavniki držav, akreditirani na mednarodni konferenci ali pri mednarodni organizaciji ali enem od njenih organov, za sprejem besedila mednarodne pogodbe na tej konferenci, pri tej organizaciji ali organu.

8. člen

Poznejša potrditev dejanja, opravljenega brez pooblastila

Dejanje, ki ga v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe opravi oseba, za katero po 7. členu ni mogoče šteti, da je pooblaščena, da predstavlja državo za ta namen, nima pravnega učinka, razen če ga ta država pozneje ne potrdi.

9. člen

Sprejem besedila

1.

Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme s privolitvijo vseh držav, ki so sodelovale pri njegovi pripravi, razen v primeru iz drugega odstavka.

2.

Besedilo mednarodne pogodbe se sprejme na mednarodni konferenci z dvotretjinsko večino držav, ki so prisotne in glasujejo, razen če z enako večino ne sklenejo, da se uporabi kakšno drugo pravilo.

10. člen

Potrditev verodostojnosti besedila

Besedilo mednarodne pogodbe postane verodostojno in dokončno:

a)

po postopku, ki je lahko določen s tem besedilom ali o katerem so se dogovorile države, ki so sodelovale pri njegovi pripravi, ali

b)

če takega postopka ni, s podpisom predstavnikov teh držav, njihovim podpisom ad referendum ali njihovim parafiranjem besedila mednarodne pogodbe ali sklepne listine konference, ki vsebuje to besedilo.

11. člen

Načini privolitve države, da jo mednarodna pogodba zavezuje

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se lahko izrazi s podpisom, izmenjavo listin, ki sestavljajo mednarodno pogodbo, ratifikacijo, sprejetjem, odobritvijo ali pristopom ali na kateri koli drug dogovorjen način.

12. člen

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izražena s podpisom

1.

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s podpisom njenega predstavnika, kadar:

a)

mednarodna pogodba določa, da ima podpis ta učinek;

b)

se sicer ugotovi, da so se države pogajalke, dogovorile, da ima podpis ta učinek, ali

c)

namen države dati podpisu ta učinek izhaja iz pooblastila njenega predstavnika ali je bil izražen med pogajanji.

2.

Za namene prejšnjega odstavka:

a)

parafiranje besedila pomeni podpis mednarodne pogodbe, če se ugotovi, da so se države pogajalke tako dogovorile;

b)

podpis mednarodne pogodbe ad referendum, ki ga opravi predstavnik države, pomeni dokončni podpis mednarodne pogodbe, če ta država to potrdi.

13. člen

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izražena z izmenjavo listin, ki sestavljajo mednarodno pogodbo

Privolitev držav, da jih mednarodna pogodba, ki jo sestavljajo izmenjane listine, zavezuje, se s to izmenjavo izrazi, kadar:

a)

listine določajo, da ima njihova izmenjava ta učinek, ali

b)

se sicer ugotovi, da so se države dogovorile, da ima izmenjava listin ta učinek.

14. člen

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izražena z ratifikacijo, sprejetjem ali odobritvijo

1.

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi z ratifikacijo, kadar:

a)

mednarodna pogodba določa, da se privolitev izrazi z ratifikacijo;

b)

se sicer ugotovi, da so se države pogajalke dogovorile, da je ratifikacija potrebna;

c)

njen predstavnik podpiše mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije ali

d)

namen države, da podpiše mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, izhaja iz pooblastila njenega predstavnika ali je bil izražen med pogajanji.

2.

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s sprejetjem ali odobritvijo pod podobnimi pogoji, kot veljajo za ratifikacijo.

15. člen

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, izražena s pristopom

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje, se izrazi s pristopom, kadar:

a)

mednarodna pogodba določa, da lahko država privolitev izrazi s pristopom;

b)

se sicer ugotovi, da so se države pogajalke dogovorile, da lahko država privolitev izrazi s pristopom, ali

c)

se vse pogodbenice pozneje dogovorijo, da lahko država privolitev izrazi s pristopom.

16. člen

Izmenjava ali deponiranje listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu

Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače, listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pomenijo privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje:

a)

z njihovo izmenjavo med državami skleniteljicami;

b)

z njihovim deponiranjem pri depozitarju ali

c)

z uradnim obvestilom državam skleniteljicam ali depozitarju, če je tako dogovorjeno.

17. člen

Privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, in izbira med različnimi določbami

1.

Ne glede na 19. do 23. člen ima privolitev države, da jo mednarodna pogodba zavezuje deloma, učinek samo, če to dovoljuje mednarodna pogodba ali če se druge države skleniteljice tako dogovorijo.

2.

Privolitev države, da jo zavezuje mednarodna pogodba, ki omogoča izbiro med različnimi določbami, ima učinek samo, če je jasno, na katere določbe se nanaša privolitev.

18. člen

Obveznost, da se ne izničita predmet in namen mednarodne pogodbe pred njeno uveljavitvijo

Država se mora vzdržati dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je:

a)

podpisala mednarodno pogodbo ali izmenjala listine, ki sestavljajo mednarodno pogodbo, s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe, ali

b)

izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, že pred njeno uveljavitvijo in pod pogojem, da se uveljavitev ne odlaša neupravičeno.

2. ODDELEK – PRIDRŽKI

19. člen

Izražanje pridržkov

Država lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi mednarodne pogodbe ali pristopu k njej izrazi pridržek, razen če:

a)

ga mednarodna pogodba ne prepoveduje;

b)

mednarodna pogodba ne določa, da se lahko izrazijo samo določeni pridržki, med katerimi ni tega pridržka, ali

c)

v primerih, ki niso navedeni v točkah a in b, pridržek ni združljiv s predmetom in namenom mednarodne pogodbe.

20. člen

Sprejetje pridržkov in ugovori zoper pridržke

1.

Pridržka, ki ga mednarodna pogodba izrecno dovoljuje, druge države skleniteljice niso dolžne sprejeti pozneje, razen če tega ne določa mednarodna pogodba.

2.

Če iz omejenega števila držav pogajalk ter predmeta in namena mednarodne pogodbe izhaja, da je uporaba mednarodne pogodbe v celoti med vsemi pogodbenicami bistven pogoj za privolitev vsake od njih, da jo mednarodna pogodba zavezuje, morajo pridržek sprejeti vse pogodbenice.

3.

Če je mednarodna pogodba ustanovna listina mednarodne organizacije in ne določa drugače, mora pridržek sprejeti njen pristojni organ.

4.

V primerih, ki niso navedeni v prejšnjih odstavkih, in razen če mednarodna pogodba ne določa drugače:

a)

s tem ko druga država skleniteljica sprejme pridržek, država, ki izrazi pridržek, postane pogodbenica mednarodne pogodbe v odnosu do te države, če ali ko mednarodna pogodba začne veljati za državo, ki pridržek izrazi, in državo, ki ga sprejme;

b)

ugovor druge države skleniteljice zoper pridržek ne preprečuje uveljavitve mednarodne pogodbe med državo, ki mu je ugovarjala, in državo, ki ga je izrazila, razen če ni država, ki mu je ugovarjala, jasno izrazila nasprotnega namena;

c)

dejanje, s katerim država izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, in vsebuje pridržek, ima učinek, takoj ko vsaj ena druga država skleniteljica sprejme pridržek.

5.

Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače, se za namene iz drugega in četrtega odstavka šteje, da država pridržek sprejme, če mu ne ugovarja do poteka dvanajstih mesecev od prejema uradnega obvestila o tem ali do dneva, ko je izrazila privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, če je to pozneje.

21. člen

Pravni učinek pridržkov in ugovorov zoper pridržke

1.

Pridržek, ki se v skladu z 19., 20. in 23. členom nanaša na drugo pogodbenico:

a)

spreminja določbe mednarodne pogodbe, na katere se nanaša, v odnosih med državo, ki izrazi pridržek, in drugo pogodbenico v taki meri, kot je to predvideno v pridržku, in

b)

spreminja te določbe v enaki meri za drugo pogodbenico v njenih odnosih do države, ki izrazi pridržek.

2.

Pridržek ne spreminja določb mednarodne pogodbe za druge pogodbenice v njihovih medsebojnih odnosih.

3.

Če država, ki ugovarja pridržku, ne nasprotuje uveljavitvi mednarodne pogodbe med njo in državo, ki izrazi pridržek, se določbe, na katere se pridržek nanaša, med njima ne uporabljajo v taki meri, kot je to predvideno v pridržku.

22. člen

Umik pridržkov in ugovorov zoper pridržke

1.

Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače, se lahko pridržek kadar koli umakne brez privolitve države, ki ga je sprejela.

2.

Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače, se lahko ugovor zoper pridržek kadar koli umakne.

3.

Razen če mednarodna pogodba ne določa drugače ali ni dogovorjeno drugače:

a)

umik pridržka za drugo državo skleniteljico učinkuje šele, ko je o tem uradno obveščena;

b)

umik ugovora zoper pridržek učinkuje šele, ko je država, ki je izrazila pridržek, o tem uradno obveščena.

23. člen

Postopek v zvezi s pridržki

1.

Pridržek, izrecno sprejetje pridržka in ugovor zoper pridržek je treba izraziti pisno ter sporočiti državam skleniteljicam in drugim državam, ki lahko postanejo pogodbenice.

2.

Če je pridržek izražen ob podpisu mednarodne pogodbe s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ga mora država, ki ga izrazi, uradno potrditi, ko izrazi svojo privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje. V tem primeru se šteje, da je pridržek izražen na dan njegove potrditve.

3.

Izrecnega sprejetja pridržka ali ugovora zoper pridržek ni treba posebej potrditi, če je bil pridržek sprejet oziroma ugovor izražen pred potrditvijo pridržka.

4.

Umik pridržka ali ugovora zoper pridržek mora biti pisen.

3. ODDELEK – ZAČETEK VELJAVNOSTI MEDNARODNIH POGODB IN ZAČASNA UPORABA

24. člen

Začetek veljavnosti

1.

Mednarodna pogodba začne veljati na način in z dnem, kot je to določeno v njej ali kot se dogovorijo države pogajalke.

2.

Če takih določb ali dogovora ni, mednarodna pogodba začne veljati takoj, ko vse države pogajalke izrazijo privolitev, da jih mednarodna pogodba zavezuje.

3.

Če država izrazi privolitev, da jo mednarodna pogodba zavezuje, po začetku njene veljavnosti, začne mednarodna pogodba zanjo veljati z dnem privolitve, razen če mednarodna pogodba ne določa drugače.

4.

Določbe mednarodne pogodbe, ki urejajo potrditev verodostojnosti besedila, privolitev držav, da jih mednarodna pogodba zavezuje, način ali datum začetka veljavnosti, pridržke, naloge depozitarja ter druga vprašanja, ki se nujno pojavijo že pred začetkom veljavnosti mednarodne pogodbe, se začnejo uporabljati takoj, ko je njeno besedilo sprejeto.

Akt o dopolnitvi Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MANKZN-A)

Časovnica