TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbama obtoženca in njegovega zagovornika se glede kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika pod točko II sodbe ugodi in se izpodbijana sodba v točki II spremeni tako, da se obtoženega A. A. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je osebi, mlajši od petnajst let, prikazal slike pornografske vsebine s tem,

da je v času od leta 2014 do konca januarja 2016 na naslovu ..., svoji hčerki B. B., rojeni leta ..., enkrat pokazal neugotovljeno število slik plesa striptizete, ki je bila na nekaterih slikah naga, imela smetano na svojih intimnim predelih, ki jo je A. A. dol lizal, raztegnjena naga sedela na A. A. ali plesala ob drogu,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po prvem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena v zvezi z drugim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika proračun, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov.

II. Ob obravnavanju pritožb obtoženca in njegovega zagovornika se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje glede kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po tretjem odstavku 173. člena Kazenskega zakonika pod točko I sodbe po uradni dolžnosti razveljavi v odločbi o krivdi, kazenski sankciji, premoženjskopravnem zahtevku in stroških postopka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Pravna teorija in praktično vsi sodobni sistemi spolnega kazenskega prava sprejemajo, da pornografija temelji na prikazovanju spolnega dogajanja na pretiran, drastičen način, brez smiselne povezave z drugim življenjskim izražanjem, še posebej, če človeka degradira na "reaktivno bitje fizioloških dražljajev" in s tem zgolj na objekt spolne sle. Ob tem pravna teorija opozarja, da je treba v kazenskopravnem pogledu pojem pornografija zožiti. Pornografija mora biti takšne intenzitete, da lahko pri otroku ugotovimo negativne posledice za njegov razvoj.

Kot je bilo ugotovljeno v postopku je bila predstava striptiza organizirana, odvijala se je v lokalu, torej na javnosti dostopnem kraju. Striptizeta je opravljala poklicno dejavnost, dejavnosti striptizet pa družba na splošno ne zavrača. Predstava ni vsebovala spolnega akta ali drugega nazornega prikaza spolne prakse, npr. nazorne masturbacije ali podobno, zato je ob navedenem ni mogoče označiti za pornografsko. V kolikor to velja za predstavo velja a fortiori tudi za fotografije, ki predstavljajo zamrznjene trenutke predstave.

Sodišče druge stopnje sicer zaključuje, da je obtoženi kaznivo dejanje storil z direktnim naklepom, vendar tega zaključka ne obrazloži. Skopo so nanizane nekatere okoliščine iz katerih sodišče zaključi, da le te nedvomno kažejo na namen zadovoljevanja obtoženčevega spolnega nagona. Ugotovitev nagiba, še tega skopo utemeljenega, ne more nadomestiti poglobljene analize ugotovljenih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljile zavedanje in hotenje obtoženca, da s svojimi ravnanji posega v pravico do spolne samoodločbe oškodovanke. Pozornost je torej potrebno usmeriti na oškodovanko in njeno navedeno pravico ter ugotoviti, ali se je obtoženi zavedal, da v to njeno pravico posega in je to tudi hotel storiti.