3003. Program priprave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani je potrebna zaradi povečanja transportnih kapacitet, zanesljivosti in varnosti preskrbe z zemeljskim plinom v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu. Plinovod M2 je eden od glavnih elementov slovenskega magistralnega plinovodnega sistema, ker povezuje oba plinovoda M1 in M3, ki služita za prenos zemeljskega plina do središč porabe in za tranzit preko Slovenije. Za pokritje povečanih potreb po zemeljskem plinu v Sloveniji, Geoplin d.o.o. načrtuje izgradnjo prenosnega plinovoda M2/1, vzporedno ob trasi plinovoda M2. Dolžina odseka od merilno razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: MRP) Trojane do razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: RP) Vodice je po predlagani izhodiščni varianti približno 34 km.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 311-34/2003/02, z dne 8. decembra 2003 podal predlog za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Trojanami in Vodicami pri Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Predlog je dokumentirana z elaboratom »Prenosni daljnovod M2/1 Trojane – Vodice – Idejne zasnove«, ki ga je izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana.
Predlog je obrazložen in utemeljen, ker je:
-
magistralni plinovod opredeljen v tekstualnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in poteka vzporedno z že obstoječim plinovodom M2, ki je opredeljen v grafičnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000;
-
prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, določen kot prostorska ureditev državnega pomena z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04);
-
oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) ter v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je prenosni plinovod M2/1 na odseku od MRP Trojane do RP Vodice, v dolžini približno 34 km. Izgradnja plinovoda obsega: polaganje dodatne plinovodne cevi vzporedno z obstoječo cevjo obstoječega magistralnega plinovoda M2, povezave z obstoječim plinovodom, vse pripadajoče postroje in postaje (merilno regulacijske, razdelilne, sekcijske zaporne in čistilne), vključno z napravami katodne zaščite. Nova cev bo večjega premera in bo imela višje tlačne karakteristike kot obstoječa cev plinovoda M2, ki obratuje s tlakom od 70 barov, ob nazivnem premeru cevi (v nadaljnjem besedilu: DN) 400 mm. Nova cev vzporednega plinovoda bo položena praviloma z minimalnim predpisanim odmikom 2 metra od cevi obstoječega plinovoda; premer cevi bo DN 500–800 mm, delovni tlak 70 barov. Ob upoštevanju naravnih in ustvarjenih danosti v prostoru bodo lahko odmiki od obstoječe trase izjemoma tudi večji.
Sestavni del plinovoda in s tem predmet državnega lokacijskega načrta so tudi vsi funkcionalni objekti plinovoda (zaporni ventili, odcepi itd.) ter vse potrebne predelave in dodelave opreme, preko katere bo nova cev povezana z ostalim plinovodnim sistemom. Kjer so predvidene nove RP ali so površine obstoječih RP premajhne za izgradnjo potrebnih predelav, se obstoječe povečajo oziroma zasedejo nova zemljišča. Predvidoma bodo ograjene površine za RP manjše od 10 arov.
Za razdelitev plinovoda na posamezne odseke se zgradijo sekcijske zaporne postaje. Oddaljenost med posameznimi postajami je lahko največ 18 km, vsaka postaja pa zaseda ograjeno zemljišče veliko približno 1ar.
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju šestih občin: Lukovica, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Vodice.
Priključek novega plinovoda je v MRP Trojane, ki se delno predela že v fazi gradnje vzporednega plinovoda od Rogaške Slatine do Trojan. Kmalu po izstopu iz MRP Trojane prečka plinovod glavno cesto Ljubljana – Celje, nato se vzpne v hrib severno od Trojan pri Gornjih klancih in se spusti v dolino Radomlje pri Šentožboltu. V nadaljevanju poteka plinovod mimo Blagovice do Šentvida pri Lukovici, po dolini Radomlje. Plinovod na tem delu večkrat prečka reko Radomljo, avtocesto in glavno cesto Ljubljana – Celje. Pri Šentvidu se plinovodna trasa usmeri proti severozahodu, po dveh kilometrih pa spet proti zahodu ter poteka po južni strani mimo Rove in mimo Arboretuma Volčji potok. Po podvodnem prečkanju Kamniške Bistrice se trasa nadaljuje skozi naselje Nožice, kjer križa železniško progo Ljubljana – Kamnik. V nadaljevanju poteka do vodotoka Pšata, ga podvodno prečka, poteka skozi gozd severno od Bukovice, nato pa po poljih do razdelilne postaje Vodice. Tu se, po izvedbi ustreznih predelav, obstoječi in predvideni vzporedni plinovod združita.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 15. aprila 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma načrtovane prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Vodice, Občine Kamnik, Zavoda za gozdove Slovenije, Ministrstva za okolje, prostor in energijo – ARSO, Telekoma Slovenije d.d., Elektra Ljubljane d.d.in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave – OE Kranj.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
posebno pozornost nameni požarni varnosti vseh razdelilnih postaj ter njihovi zaščiti pred morebitno sabotažo (namestitev ustrezne ograje),
-
ne posega v vodovarstveni pas in zavarovano območje Arboretuma Volčji potok,
-
upošteva krajinska zasnova Volčji potok,
-
ne posega v gozdove ob Kamniški Bistrici, ki so predlagani za zavarovanje,
-
pri načrtovanju in gradnji se izrabljajo obstoječe poseke gozdov, ki se načeloma ne širijo,
-
upošteva prisotnost magistralnega optičnega kabla K2 51 (Telekom),
-
upošteva prisotnost daljnovoda 2 x 110 kV Domžale – Kamnik ter drugih nižjenapetostnih vodov,
-
upošteva območje NATURA 2000 (EPO in PVO): območje Čemšeniško – Prevojske gmajne.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjave variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
-
strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2.
Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
4.
Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine) skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
5.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje ohranjanja narave);
6.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja);
7.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda);
8.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje energetike);
9.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
10.
Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;