Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

3299. Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Cestna povezava Ljubljana – Škofljica – Ribnica – Kočevje – Petrina (meja z Republiko Hrvaško) je v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 74/04) opredeljena kot cestna povezava čezmejnega pomena.

Obstoječa cesta na tej povezavi je kategorizirana kot glavna cesta G2-106 (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta). Na odsekih 0215 (Ljubljana – Rudnik), 0260 Škofljica in na delu 0261 (Škofljica – Rašica) poteka glavna cesta skozi naselji Lavrica in Škofljica. Možnosti za ustrezne prometno tehnične preureditve so omejene, saj se je v preteklosti poselitev razvijala pretežno ob tej cestni povezavi, posledično pa je cesta obremenjena s številnimi priključki in prečnimi cestnimi zvezami. S porastom prometa so se na odseku povečali prometni zastoji in zmanjšala prometna varnost vseh udeležencev v prometu. Poleg tega obstoječa glavna cesta v Škofljici z nivojskim prehodom prečka železniško progo Ljubljana – Metlika, katerega po oceni predhodnih študij ni možno odpraviti oziroma rešiti na današnji lokaciji prehoda, saj bi v preveliki meri posegli v poseljeno območje v tem delu naselja.

Obvozno cesto mimo naselij Lavrica in Škofljica je treba zgraditi zaradi izboljšanja in povečanja nivoja prometne varnosti in zaradi zagotavljanja ustrezne notranje in zunanje povezanosti države v funkciji priključevanja in navezovanja posameznih regij in večjih urbanih območij na avtocestno omrežje.

Minister za promet je z dopisom št. 2645-133/2001/27-0031072 z dne 6. januarja. 2005 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, kot preložitev glavne ceste G2-106 na odsekih 0215 (Ljubljana – Rudnik), 0260 Škofljica in na delu 0261 (Škofljica – Rašica) (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana s preglednimi situacijami s predlaganimi tremi variantami obvoznice, ki jih je v juliju 2004 izdelal PNZ d.o.o. Ljubljana. Pobuda je utemeljena v:

-

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

-

Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04), in sicer v dodatnem programu navezovalnih cest.

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, ki so vezane na izgradnjo obvoznice Škofljica, ki poteka od območja priključka Peruzzijeve ceste na južni avtocestni obvoznici, teče zahodno od naselij Lavrica in Škofljica preko regionalne ceste Škofljica – Ig ter se med naseljema Škofljica in Pijava Gorica naveže na obstoječo traso glavne ceste.

Minister za promet je pobudo dokumentiral s preglednimi situacijami treh variant, in sicer:

-

varianta A – v skupni dolžini 5.050 m se severno od naselja Lavrica odcepi od Dolenjske ceste, poteka vzhodno od naselja in se na glavno cesto priključi v južnem delu Škofljice. Od priključka Rudnik na južni avtocestni obvoznici do začetka obvoznice se rekonstruira Dolenjska cesta v štiripasovnico;

-

varianta B – v skupni dolžini 7.350 m se prične v območju priključka Peruzzijeve ulice na južni avtocestni obvoznici. Na južnem delu se na obstoječo glavno cesto priključi še južneje od naselja Škofljica kot različica A;

-

varianta C – v skupni dolžini 8.050 m se prav tako prične v območju priključka Peruzzijeve ulice na južni avtocestni obvoznici, na obstoječo glavno cesto pa se priključi najjužneje, pred naseljem Pijava Gorica.

Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Občine Škofljica in Mestne občine Ljubljana.

Dne 17. maja 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:

-

prouči možnost poteka trase obvoznice čim bližje obstoječi glavni cesti in čim dlje od gozdne plantaže Jelšje in krajinskega parka Ljubljansko Barje;

-

prouči ustreznost priključevanja obvoznice na avtocestni priključek na južni ljubljanski obvoznici;

-

upošteva ugotovitev, da je varianta C najbolj primerna z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.

Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).

V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-09-108/2005 z dne 5. aprila 2005 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).

Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev in naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem državnih cest zastopa Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: investitor). Investitor zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Investitor v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi pripravljavec. Pripravljavec pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:

1.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

2.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

3.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

4.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

5.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

6.

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,

7.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,

10.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,

11.

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

12.

Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,

13.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,

14.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica

Časovnica