Pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 105-4383/2000, stran 11087 DATUM OBJAVE: 17.11.2000

VELJAVNOST: od 2.12.2000 do 29.1.2004 / UPORABA: od 2.12.2000 do 30.7.2004

RS 105-4383/2000

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 31.7.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.7.2004
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4383. Pravilnik o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva
Na podlagi 108. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o strokovnem in upravnem nadzoru na področju socialnega varstva

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta pravilnik določa postopek in način izvajanja strokovnega in upravnega nadzora v socialno-varstvenih zavodih in pri drugih pooblaščenih izvajalcih storitev, metodologijo izvajanja nadzora in način oblikovanja komisij, ki izvajajo nadzor.

II. VRSTE NADZORA

2. člen

Nadzor se izvaja kot redni ali izredni nadzor.
Redni nadzor se izvaja po letnem programu, ki ga vsako leto do 31. januarja določi minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister). V letnem programu minister določi socialno-varstvene zavode in druge pooblaščene izvajalce storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), pri katerih bo izveden nadzor.
Izredni nadzor organizira in izvede ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) po lastni presoji, na zahtevo upravičenca do storitve oziroma njegovega zakonitega zastopnika ali na pobudo družinskih članov upravičenca ter zainteresirane javnosti, če presodi, da je pobuda utemeljena.
Pobudo za izredni nadzor lahko podajo tudi ustanovitelj izvajalca, organ upravljanja izvajalca in socialna zbornica.

3. člen

Redni nadzor se izvaja kot strokovni in upravni nadzor.
Pri izrednem nadzoru se strokovni in upravni nadzor lahko izvajata tudi ločeno ali se opravi samo strokovni oziroma samo upravni nadzor.

III. POSTOPEK Z ZAHTEVO ALI POBUDO

4. člen

Upravičenec do storitve ali njegov zakoniti zastopnik lahko vloži zahtevo za izredni nadzor pri ministrstvu ali pri izvajalcu storitve. Če je zahteva vložena pri izvajalcu storitve, jo je ta dolžan skupaj s svojim poročilom odstopiti ministrstvu najpozneje v roku osmih dni po prejemu.
Družinski član upravičenca, pooblaščeni predstavnik zainteresirane javnosti ali drugi predlagatelj vloži pobudo za izredni nadzor pri ministrstvu.
Zahteva oziroma pobuda mora biti obrazložena.
V primeru nejasne ali nepopolne zahteve oziroma pobude za izredni nadzor lahko ministrstvo zahteva njeno dopolnitev, za kar predlagatelju določi primeren rok, ki ne sme biti krajši od osem dni.

5. člen

Ministrstvo ni dolžno organizirati in izvesti izrednega nadzora, če ugotovi:

-

da predlagatelj ni dopolnil zahteve oziroma pobude v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena,

-

da predlagatelj zahteva nadzor, ker ni zadovoljen s posamezno storitvijo, pa ni vložil ugovora zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca po 94. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US, 1/99, 41/99, 36/00 in 54/00 – v nadaljnjem besedilu: zakon),

-

da se zahteva ali pobuda nanaša na način zaračunavanja stroškov ali na ceno storitve,

-

da se zahteva nanaša na kršitve predpisov v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil, dokler postopek praviloma ni zaključen,

-

da se zahteva nanaša na kršitve pravil postopka, ki sodijo po zakonu v pristojnost drugih inšpekcijskih organov,

-

da je izvajalec na zahtevo ministrstva v določenem roku odpravil pomanjkljivosti, ki jih kot sporne navaja zahteva ali pobuda,

-

da je pri izvajalcu odrejen redni nadzor po drugem odstavku 2. člena tega pravilnika.
V primerih iz druge, četrte in šeste alinee prejšnjega odstavka ministrstvo oceni sporne postopke, očitane nepravilnosti in ravnanja izvajalca na podlagi dokumentacije ter o ugotovitvah pisno obvesti predlagatelja oziroma pobudnika.

6. člen

Pred odločitvijo o uvedbi izrednega nadzora ministrstvo zahteva od izvajalca storitve pojasnila glede navedb v zahtevi oziroma pobudi. Izvajalec storitve je dolžan v določenem roku predložiti ministrstvu zahtevana pojasnila in dokumentacijo, ki jo vodi v zvezi z upravičencem do storitve.

7. člen

O organiziranju in izvedbi izrednega nadzora pri posameznem izvajalcu odloči minister s sklepom, s katerim določi tudi obseg nadzora in strokovna področja, ki naj se še posebej proučijo, rok za izvedbo nadzora in za predložitev poročila ter imenuje tričlansko komisijo za izvedbo nadzora. Sklep se pošlje izvajalcu, članom komisije in predlagatelju oziroma pobudniku izrednega nadzora.

IV. KOMISIJA ZA IZVEDBO NADZORA

8. člen

Član komisije, ki izvaja nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorna komisija) mora imeti visoko strokovno izobrazbo s področij socialnega dela, psihologije, sociologije, specialne pedagogike, defektologije, socialne pedagogike ali pravnih znanosti, najmanj pet let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter opravljen strokovni izpit.
Za delovne izkušnje na področju socialnega varstva se po tem pravilniku štejejo tudi izkušnje na drugih področjih, na katerih se izvajajo programi in storitve socialnega varstva ali varstva družine.

9. člen

Socialna zbornica je dolžna pri določitvi liste strokovnjakov iz 7. točke drugega odstavka 77. člena zakona zagotoviti, da bo na listi zadostno število strokovnjakov za vsa strokovna področja socialnega varstva tako, da bo mogoče organizirati nemoteno izvajanje rednih in izrednih nadzorov.
Natančnejše pogoje in kriterije za izbor strokovnjakov določi socialna zbornica.

10. člen

Član nadzorne komisije se s posebno izjavo zaveže, da bo delo v nadzorni komisiji opravljal kot neodvisen strokovnjak, vestno in pošteno, v skladu z veljavnimi predpisi, da bo pri delu uporabljal sodobna spoznanja in dosežke stroke in svojega poklica ter da bo spoštoval veljavni kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.

11. člen

Člani nadzorne komisije pridobijo pooblastilo za opravljanje nadzornih dejanj na podlagi sklepa o imenovanju, pri opravljanju nadzornih dejanj pa se izkažejo še s posebno priponko »NADZORNA KOMISIJA«, ki jo izda minister.

12. člen

Sestava posameznih nadzornih komisij je odvisna od vrste dejavnosti, ki jo opravlja izvajalec, od vrste nadzora, ki naj se opravi in od namena, ki naj bi ga dosegli z nadzorom.
Najmanj eden od članov nadzorne komisije je strokovni delavec ministrstva.