Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) |...

1921. Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)

Razglašam Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. junija 2016.

Št. 003-02-5/2016-5

Ljubljana, dne 22. junija 2016

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O REŠEVANJU IN PRISILNEM PRENEHANJU BANK (ZRPPB)

1. POGLAVJE: SKUPNE DOLOČBE

1.1 Vsebina zakona

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja:

1.

pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za reševanje bank;

2.

načrtovanje reševanja bank;

3.

postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje;

4.

postopke prisilnega prenehanja banke.

(2)

S tem zakonom se določa tudi mehanizem za zbiranje in prenos predhodnih in izrednih naknadnih prispevkov bank s sedežem v Republiki Sloveniji v enotni sklad za reševanje, ki je vzpostavljen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne 30. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 806/2014/EU) ter Sporazumom o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje (Zakon o ratifikaciji Sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v okviru enotnega sklada za reševanje, Uradni list RS, – Mednarodne pogodbe, št. 13/15 in 15/15 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prenosu).

(3)

Ta zakon se ne uporablja za SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana, ki je ustanovljena kot pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka na podlagi zakona, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko.

2. člen

(področje uporabe zakona)

(1)

Postopki in ukrepi za reševanje se v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU uporabijo v razmerju do naslednjih subjektov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali so v njej ustanovljeni:

1.

bank;

2.

finančnih institucij, ki so podrejene družbe kreditne institucije ali finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga s sedežem v državi članici, ter so vključene v nadzor nadrejene družbe na konsolidirani podlagi v skladu s 6. do 17. členom Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/62 z dne 10. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s količnikom finančnega vzvoda (UL L št. 11 z dne 17. 1. 2015, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU);

3.

finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali mešanega poslovnega holdinga, ki je podrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;

4.

finančnega holdinga, mešanega finančnega holdinga in mešanega poslovnega holdinga, ki je nadrejen kreditni instituciji s sedežem v državi članici;

5.

EU podružnic v Republiki Sloveniji.

(2)

Kadar ta zakon uporablja pojem »subjekt reševanja«, se ta pojem uporablja kot skupni pojem za subjekte iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka.

3. člen

(prenos in izvajanje aktov Evropske unije)

(1)

S tem zakonom se v slovenski pravni red prenašata:

1.

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij (UL L št. 125 z dne 5. 5. 2001, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/24/ES), in

2.

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo 2017/2399/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti (UL L št. 345 z dne 27. 12. 2017, str. 96), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU).

(2)

S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje Uredbe 806/2014/EU.

1.2 Opredelitev pojmov

4. člen

(reševanje in prisilno prenehanje)

(1)

Reševanje pomeni uporabo ukrepov za reševanje subjekta reševanja z namenom, da se dosežejo cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.

(2)

Prisilno prenehanje banke pomeni prisilno likvidacijo ali stečaj banke.

5. člen

(drugi pojmi)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.

»alternativni investicijski sklad« je alternativni investicijski sklad kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

2.

»banka« je kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, kot banka ali hranilnica;

3.

»centralna nasprotna stranka« je centralna nasprotna stranka, kot je opredeljena v 1. točki 2. člena Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 648/2012/EU);

4.

»čezmejna skupina« je skupina, ki vključuje subjekte v skupini, ki imajo sedež v več kot eni državi članici;

5.

»delničar« je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) delnic ali imetnik drugih lastniških instrumentov;

6.

»delovni dan« je kateri koli dan, razen sobote, nedelje in državnih praznikov, ki so v skladu z zakonodajo v zadevni državi članici, dela prosti dnevi;

7.

»dogovor o izravnavi« je dogovor, ki je del osnovne pogodbe ali je sklenjen kot okvirni dogovor za več osnovnih pogodb med strankama, vključno z dogovorom o predčasnem prenehanju, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in vsebuje naslednja pravila:

-

da z nastankom insolventnosti ali drugega položaja, ki po dogovoru pomeni kršitev obveznosti posamezne pogodbene stranke (v nadaljnjem besedilu: položaj kršitve), pogodba velja za razvezano ali da z nastankom položaja kršitve pogodbena stranka, ki ne krši pogodbe, pridobi pravico odstopiti od te pogodbe ali da z nastankom tega položaja zapadejo vse obveznosti pogodbenih strank;

-

o izračunu izravnalne, tržne, likvidacijske ali nadomestitvene denarne vrednosti medsebojnih obveznosti pogodbenih strank ob prenehanju pogodbe ali zaradi predčasne dospelosti iz prejšnje alineje;

-

o pretvorbi zneskov obveznosti v isto valuto, če so denarne vrednosti medsebojnih obveznosti iz prejšnje alineje izražene v različnih valutah;

-

da se medsebojne terjatve in obveznosti iz druge in tretje alineje te točke konvertirajo v enotno neto terjatev ali se z njo nadomestijo;

8.

»dogovor o pobotu« je dogovor, po katerem se lahko dve ali več terjatev ali obveznosti, ki si jih medsebojno dolgujeta stranki dogovora, medsebojno pobotajo;

9.

»dogovor o finančnem zavarovanju s prenosom lastninske pravice« je dogovor, vključno s pogodbami o začasnem odkupu, po katerem dajalec zavarovanja v celoti prenese lastnino ali izključno pravico do finančnega zavarovanja na uporabnika zavarovanja, da se tako zavaruje ali drugače krije izvedba določenih finančnih obveznosti, ter za ta dogovor veljajo pravila, ki se uporabljajo za pogodbe o finančnem zavarovanju v skladu z zakonom, ki ureja finančna zavarovanja;

10.

»enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen na podlagi Uredbe 806/2014/EU;

11.

»EU nadrejena družba« je nadrejena kreditna institucija s sedežem v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;

12.

»EU podrejena družba« je kreditna institucija s sedežem v državi članici, ki je podrejena instituciji s sedežem v tretji državi ali nadrejeni družbi s sedežem v tretji državi;

13.

»EU podružnica« je podružnica, ki se nahaja v državi članici in je del kreditne institucije tretje države;

14.

»finančna institucija« je finančna institucija, kot je opredeljena v 26. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, ter pomeni družbo, ki ni institucija in katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje finančnih storitev, določenih v zakonu, ki ureja bančništvo, vključno s finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, plačilnimi institucijami iz zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, in družbami za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot jih določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;

15.

»glavne poslovne dejavnosti« so poslovna področja in z njimi povezane storitve, ki predstavljajo bistvene vire prihodka, dobička ali vrednosti franšize za institucijo ali skupino, katere del je institucija;

16.

»imenovani nacionalni makrobonitetni organ« je organ države članice, ki je v tej državi članici pristojen za izvajanje makrobonitetne politike in nadzora v skladu s Priporočilom Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 22. decembra 2011 o makrobonitetnem mandatu nacionalnih organov (UL C št. 41 z dne 14. 2. 2012, str. 1), ter v Republiki Sloveniji pomeni Odbor za finančno stabilnost, ki je ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;

17.

»institucija« je kreditna institucija ali investicijsko podjetje;

18.

»institucionalna shema za zaščito vlog« je ureditev, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU;

19.

»instrumenti dodatnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz 63. člena Uredbe 575/2013/EU;

20.

»instrumenti dodatnega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 52. člena Uredbe 575/2013/EU;

21.

»instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala« so kapitalski instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega do četrtega odstavka 28. člena, prvega do petega odstavka 29. člena ali prvega odstavka 31. člena Uredbe 575/2013/EU;

22.

»investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v 2. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in za katerega velja zahteva po zagotavljanju ustanovnega kapitala v višini 730.000 eurov, ter na območju Republike Slovenije pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen:

-

kreditnih institucij;

-

lokalnih podjetij;

-

podjetij, ki v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, niso pooblaščena za opravljanje pomožnih investicijskih storitev kot jih opredeljuje zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, ter so upravičena opravljati le eno ali več investicijskih storitev in poslov ter ne smejo gospodariti z denarjem ali vrednostnimi papirji svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi;

23.

»izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali druga javnofinančna podpora na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;

24.

»izredna likvidnostna pomoč« je zagotovitev denarja centralne banke ali druga pomoč, ki lahko vodi v povečanje količine denarja centralne banke, plačilno sposobni finančni instituciji ali skupini takih institucij, ki se začasno sooča z likvidnostnimi težavami, pri čemer ta operacija ni del monetarne politike;

25.

»izvedeni finančni instrument« je izvedeni finančni instrument, kot je opredeljen v 5. točki 2. člena Uredbe 648/2012/EU;

26.

»kapitalski instrumenti« so delnice in drugi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in instrumenti dodatnega kapitala;

27.

»kapital« je kapital banke, kot je opredeljen v 118. točki 4. člena Uredbe 575/2013/EU;

28.

»kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje« je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;

29.

»kreditna institucija« je kreditna institucija, kot je opredeljena v 1. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, razen subjektov iz petega odstavka 2. člena Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), zadnjič spremenjene z Direktivo 2014/59/EU, (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);

30.

»kreditna institucija tretje države« je subjekt, ki ima sedež v tretji državi, in ki bi, če bi imela sedež v Republiki Sloveniji, izpolnjevala pogoje za opredelitev kot banka;

31.

»krita obveznica« je obveznica, ki jo izda kreditna institucija s sedežem v državi članici, vključno s komunalno in hipotekarno obveznico, ter pri kateri se zneski, ki izhajajo iz izdaje te obveznice, v skladu z zakonom vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, ter ki bi se v primeru neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti;

32.

»kritične funkcije« so aktivnosti, storitve ali dejavnosti, katerih prenehanje bo v eni ali več državah članicah verjetno povzročilo motnje ključnih storitev v realnem gospodarstvu ali težave s finančno stabilnostjo zaradi velikosti, tržnega deleža, zunanje in notranje medsebojne povezanosti, kompleksnosti ali čezmejnih dejavnosti institucije ali skupine, zlasti v zvezi z nadomestljivostjo teh aktivnosti, storitev ali dejavnosti;

33.

»kvalificirane obveznosti« so:

-

dolžniški instrumenti, kadar se ti ne upoštevajo kot kapitalski instrumenti, in

-

vse druge obveznosti posameznega subjekta reševanja, razen če so izključene iz uporabe instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v skladu z drugim odstavkom 80. člena tega zakona;

34.

»lastniški instrument« so delnice, drugi instrumenti, ki izražajo lastništvo družbe, instrumenti, ki jih je mogoče konvertirati v delnice ali druge lastniške instrumente ali dajejo pravico za njihovo pridobitev, in instrumenti, ki predstavljajo deleže v delnicah ali drugih lastniških instrumentih;

35.

»mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kot je opredeljen v 21. točki prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni mešani finančni holding iz zakona, ki ureja finančne konglomerate;

36.

»mikro, mala in srednja podjetja« so mikro, majhne in srednje družbe, kot so opredeljene na podlagi letnega prometa v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

37.

»nadrejena družba« je nadrejena družba, kot je opredeljena v (a) alineji 15. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni obvladujočo družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe;

38.

»nadrejena družba iz tretje države« je nadrejena družba, nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding s sedežem v tretji državi;

39.

»običajni insolvenčni postopek« je postopek prenehanja pravnega subjekta, ki ga v skladu z nacionalno zakonodajo uvedejo upravni ali sodni organi za skupni račun vseh upnikov in vključuje delno ali popolno prodajo dolžnikovega premoženja, vključno s postopki, ki se zaključijo s poravnavo ali podobnim ukrepom, in imenovanjem upravitelja, ki se običajno uporablja za subjekte v skladu z nacionalnim pravom, pri čemer so lahko ti postopki specifični za institucije ali se splošno uporabljajo za katero koli fizično ali pravno osebo v tej državi, ter v Republiki Sloveniji pomeni:

-

postopek prisilnega prenehanja banke v skladu s tem zakonom;

-

postopek preventivnega prestrukturiranja, prisilne poravnave, prisilne likvidacije in stečaja, ki se lahko uvede zoper gospodarsko družbo ali posameznika v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;

40.

»pravila Evropske unije o državni pomoči« so pravila, določena s 107., 108. in 109. členom PDEU, ter vsi akti Evropske unije, vključno s smernicami, sporočili in obvestili, pripravljenimi ali sprejetimi v skladu s četrtim odstavkom 108. ali 109. členom PDEU;

41.

»organ za reševanje« je organ države članice, ki je v državi članici pooblaščen in odgovoren za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v vsebini, kot je opredeljena v tem zakonu in Uredbi 806/2014/EU, vključno z enotnim odborom za reševanje, kadar izvaja pristojnosti in naloge organa za reševanje v skladu z Uredbo 806/2014/EU, ter v Republiki Sloveniji pomeni Banko Slovenije, kadar opravlja pristojnosti in naloge v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona;

42.

»organ za reševanje na ravni skupine« je organ za reševanje v državi članici, v kateri je konsolidacijski nadzornik;

43.

»organ za reševanje v tretji državi« je organ tretje države, ki je v tretji državi pooblaščen in odgovoren za izvajanje pooblastil, primerljivih z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so opredeljena v tem zakonu;

44.

»organiziran trg« je organiziran trg, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

45.

»podrejena družba« je podrejena družba iz 16. točke prvega odstavka 4. člena Uredbe 575/2013/EU in pomeni odvisno družbo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v zvezi s pripravo konsolidiranega letnega poročila nadrejene družbe;

46.

»postopek tretje države za reševanje« je ukrep v skladu s pravom tretje države, s katerim se usmerja reševanje propadajoče kreditne institucije tretje države ali nadrejene družbe iz tretje države ter ki je glede ciljev in pričakovanih rezultatov primerljiv z ukrepi za reševanje v skladu s tem zakonom;

47.

»pravica do odpovedi« je pravica do odpovedi pogodbe, pravica do takojšnje zapadlosti, do predčasnega prenehanja pogodbe s pobotom, do izravnave ali pobota obveznosti ali katera koli podobna določba, na podlagi katere se odloži, spremeni ali ukine obveznost pogodbene stranke, ali določba, ki preprečuje nastanek obveznosti v okviru pogodbe, ki bi sicer nastala;

48.

»prevzemnik« je subjekt, na katerega se z institucije v postopku reševanja prenesejo lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti, sredstva, pravice ali obveznosti ali katera koli njihova kombinacija;

49.

»pristojno ministrstvo« je ministrstvo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pristojno za finance;

50.

»reševanje skupine« je bodisi sprejemanje ukrepov za reševanje na ravni nadrejene družbe ali kreditne institucije, nad katero se izvaja konsolidiran nadzor, bodisi usklajevanje uporabe instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje s strani organov za reševanje v zvezi s subjekti v skupini, ki izpolnjujejo pogoje za reševanje;

51.

»sistemska kriza« je motnja v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo, pri čemer so vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture ob določenih pogojih lahko sistemsko pomembne;

52.

»skupina« je nadrejena družba in njene podrejene družbe;

53.

»subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del iste skupine kot subjekt reševanja;

54.

»zavarovana obveznost« je obveznost, kadar je pravica upnika do plačila ali do druge oblike izpolnitve zavarovana z zastavno pravico, poroštvom, pravico do izvršbe ali dogovorom o zavarovanju s premoženjem, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz poslov začasne prodaje ali začasnega odkupa in drugih dogovorov o prenosu lastninske pravice na predmetu zavarovanja.

6. člen

(uporaba pojmov, kot jih določajo drugi predpisi)

(1)

Pojmi »sistem jamstva za vloge«, »organ za jamstvo vlog«, »vloga«, »vlagatelj«, »upravičena vloga« in »zajamčena vloga« imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja sistem jamstva za vloge.

(2)

Drugi pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo, ali v Uredbi 575/2013/EU, razen če je v tem zakonu določeno drugače.

1.3 Pooblastila in odgovornost Banke Slovenije

7. člen

(pristojnosti v postopku reševanja in organ za reševanje)

(1)

Banka Slovenije v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren enotni odbor za reševanje.

(2)

Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka vzpostavi notranjo organizacijo, da se zagotovi operativna neodvisnost ter prepreči nasprotje interesov pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem po eni strani in pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z bonitetnim nadzorom bank na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, in Uredbe 575/2013/EU po drugi strani. Operativna neodvisnost je zagotovljena, kadar se zagotovita ločeno poročanje in oblikovanje predlogov za odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ za reševanje, in odločitve, ki jih Banka Slovenije sprejme kot organ, pristojen za nadzor bank.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije zagotovi, da organizacijske enote, ki opravljajo naloge in pooblastila v zvezi z nadzorom in reševanjem, ter osebe, ki izvajajo posamezne naloge v teh enotah, sodelujejo pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem.

(4)

Banka Slovenije sprejme in na svoji spletni strani objavi podrobnejša notranja pravila o organizaciji funkcije reševanja.

(5)

Če je v skladu z Uredbo 806/2014/EU za izvajanje posameznih nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem subjektov iz prvega odstavka 2. člena tega zakona pristojen enotni odbor za reševanje, Banka Slovenije kot organ za reševanje izvaja naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona, kadar je to potrebno za izvršitev odločitve enotnega odbora za reševanje v skladu z 29. členom Uredbe 806/2014/EU.

(6)

Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem upošteva smernice in splošna navodila za izvajanje pooblastil v zvezi z reševanjem, ki jih enotni odbor za reševanje izda v skladu z 31. členom Uredbe 806/2014/EU.

(7)

Če je v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU) za izvajanje posameznih nalog ali pristojnosti bonitetnega nadzora bank odgovorna Evropska centralna banka, Banka Slovenije kot organ za reševanje pri reševanju na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva stališča in ugotovitve Evropske centralne banke glede izpolnjevanja bonitetnih zahtev in ukrepov bonitetnega nadzora v zvezi s to banko.

8. člen

(pristojnosti v postopku prisilne likvidacije banke)

(1)

Banka Slovenije je izključno pristojna za odločanje o ukrepih za prisilno likvidacijo bank z uporabo ukrepov in pooblastil, določenih v tem zakonu.

(2)

Pristojnost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi ukrepe, ki se v postopku prisilne likvidacije banke izvedejo v zvezi s podružnicami, ki jih je banka ustanovila v drugih državah članicah ali tretjih državah, če ni v tem zakonu določeno drugače.

(3)

Zoper banko ni mogoče začeti postopka zaradi insolventnosti ali postopka prisilnega prenehanja na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

9. člen

(izvajanje pooblastil in uporaba predpisov)

(1)

Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil na podlagi tega zakona upošteva možen vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema držav članic, v katerih deluje banka ali skupina, ki je predmet reševanja, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost ter na gospodarske in socialne razmere v teh državah članicah.

(2)

Banka Slovenije opravlja naloge glede reševanja v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU ter z upoštevanjem:

1.

regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Evropska komisija v skladu z 10. do 15. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1093/2010/EU);

2.

smernic, priporočil in drugih aktov, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu s 16. členom Uredbe 1093/2010/EU;

3.

opozoril in priporočil, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB) v skladu s 16. členom Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1092/2010/EU);

4.

drugih veljavnih predpisov ter mednarodnih standardov in priporočil glede reševanja in prenehanja kreditnih institucij.

(3)

Banka Slovenije samostojno in neodvisno odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega bančnega organa iz prejšnjega odstavka, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka Banka Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)

Banka Slovenije lahko zaradi zagotavljanja enotne razlage in uporabe predpisov iz drugega odstavka tega člena, ki določajo zahteve za banke v zvezi z reševanjem, izdaja usmeritve, ki vsebujejo splošna in podrobnejša pravila za izvajanje teh predpisov ter prispevajo k oblikovanju dobre prakse.

(5)

Usmeritve iz prejšnjega odstavka se objavijo na spletni strani Banke Slovenije.

10. člen

(pooblaščene osebe Banke Slovenije)

(1)

Osebe, zaposlene pri Banki Slovenije, opravljajo posamezne naloge v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem, ki so v pristojnosti Banke Slovenije, na podlagi pogodbe o zaposlitvi in v skladu z internimi akti Banke Slovenije.

(2)

Guverner Banke Slovenije lahko za opravljanje posameznih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo, ki ni zaposlena pri Banki Slovenije, če se za to osebo uveljavijo zahteve glede varovanja zaupnih informacij.

(3)

Če bi v postopku oddaje javnega naročila, v katerem bi bil izbran pooblaščeni revizor ali druga strokovno usposobljena oseba, lahko prišlo do razkritja zaupnih informacij, zaradi katerih bi bilo onemogočeno ali bistveno oteženo učinkovito izvajanje nadzora oziroma nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnim prenehanjem ali bi bila ogrožena stabilnost finančnega sistema Republike Slovenije in s tem bistveno ogroženi interesi države, sklene Banka Slovenije, z upoštevanjem (a) točke prvega odstavka 346. člena PDEU, pogodbo neposredno z izvajalcem storitev. Za oddajo naročila za sklenitev pogodbe iz prejšnjega stavka se uporabijo določbe zakona, ki ureja postopek javnega naročanja na področju obrambe in varnosti v delu, ki določa način opredelitve predmeta in sporočanje statističnih podatkov o oddanih naročilih v preteklem letu.

(4)

Banka Slovenije v letnem poročilu razkrije zbirne informacije o pogodbah, ki jih je sklenila na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, ter o njihovi skupni vrednosti v posameznem letu.

11. člen

(zbiranje in obdelava informacij)

(1)

Banka Slovenije je za namen izvrševanja njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom, pristojna za zbiranje in nadaljnjo obdelavo informacij o vseh dejstvih in okoliščinah, vključno z osebnimi podatki, ki jih je pridobila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2)

Kot osebni podatki iz prejšnjega odstavka se štejejo podatki, ki jih na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pridobi banka pri sklepanju poslovnega razmerja za namene ugotavljanja in preverjanja istovetnosti fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma za namene ugotavljanja in preverjanja istovetnosti pravne osebe.

(3)

Državni organi in nosilci javnih pooblastil so na obrazloženo zahtevo Banke Slovenije dolžni brezplačno posredovati vse podatke in informacije, vključno z osebnimi podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih ta potrebuje za izvajanje nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona.

(4)

Za informacije, ki jih Banka Slovenije pridobiva iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi ali nosilci javnih pooblastil, je Banka Slovenije oproščena plačila sodnih in upravnih taks, ki se zaračunavajo v zvezi s posredovanjem teh podatkov.

(5)

Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L št. 8 z dne 12. 1. 2001, str. 1).

12. člen

(poročanje na zahtevo Banke Slovenije)

(1)

Banke, drugi subjekti v skupini, ki ji pripada banka, ter EU podružnice posredujejo na zahtevo Banke Slovenije poročila, informacije in dokumentacijo v zvezi okoliščinami o poslovanju banke, subjekta v skupini ali o poslovanju EU podružnice, ki jih Banka Slovenije potrebuje v zvezi z izvajanjem nalog in pristojnosti glede reševanja in postopkov prisilnega prenehanja banke.

(2)

Poročila, informacije in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov organov upravljanja in oseb, zaposlenih pri banki, subjektu v skupini ali podružnici.

(3)

Banka Slovenije osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena pozove, da predložijo informacije in pisna poročila v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni od dneva prejema poziva.

13. člen

(pregled poslovanja)

(1)

Banka Slovenije lahko za namene izvajanja nalog in pooblastil na podlagi tega zakona, vključno z namenom, da se pridobijo ali preverijo informacije in poročila iz prejšnjega člena, opravi pregled poslovanja, vključno s pregledom računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc, pri subjektih iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)

Za pregled iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o pregledu poslovanja in pregledu računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc banke.

14. člen

(letno nadomestilo v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem)

(1)

Banke in EU podružnice, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji, plačujejo Banki Slovenije letno nadomestilo v zvezi z nalogami in pooblastili glede reševanja in prisilnega prenehanja, ki jih opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU.

(2)

Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati banke in EU podružnice v posameznem letu, ne preseže dejanskih stroškov Banke Slovenije, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem njenih nalog na podlagi tega zakona. Pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega stavka se ne upoštevajo stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo ter izvajanjem ukrepov za reševanje in ukrepov prisilnega prenehanja v zvezi s posameznim subjektom reševanja.

(3)

Banke in EU podružnice plačajo letno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v dveh obrokih. Banka Slovenije izda odločbo za plačilo prvega obroka do 30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov za to leto, odločbo za plačilo drugega obroka pa do 31. marca naslednjega leta.

(4)

Banka Slovenije s podzakonskim aktom določi podrobnejša pravila za:

1.

opredelitev dejanskih stroškov, ki se upoštevajo pri določanju nadomestila iz prvega odstavka tega člena;

2.

določanje sorazmernega dela letnega nadomestila, ki ga plača posamezna banka ali EU podružnica v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

15. člen

(povračilo stroškov Banke Slovenije v zvezi z reševanjem in prisilnim prenehanjem)

(1)

Banka Slovenije od subjekta reševanja zahteva povrnitev vseh stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za reševanje v zvezi s tem subjektom, in stroškov, nastalih pri izvajanju ukrepov za prisilno prenehanje banke.

(2)

Banka Slovenije pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega odstavka upošteva dejanske stroške, vključno s stroški:

1.

vrednotenja sredstev in obveznosti subjekta reševanja, ki ga opravi neodvisen strokovnjak;

2.

angažiranja drugih neodvisnih strokovnjakov, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za reševanje in ukrepov prisilnega prenehanja, kadar se za izvedbo posameznih nalog zahtevajo posebna znanja in izkušnje;

3.

nadomestila za delo izrednega upravitelja, kadar je imenovan, oziroma likvidacijskega upravitelja;

4.

izvrševanja instrumentov in pooblastil za reševanje in prisilno prenehanje banke.

(3)

Banka Slovenije odloči o povračilu stroškov s sklepom praviloma takoj, ko je znana višina stroškov. Subjekt reševanja plača stroške v 15 dneh. Banka Slovenije lahko na predlog subjekta reševanja dovoli, da se stroški plačajo v največ šestih obrokih v obdobju enega leta od odmere.

(4)

Če subjekt reševanja ne plača odmerjenih stroškov v roku iz prejšnjega odstavka, Banka Slovenije stroške izterja od subjekta reševanja:

1.

v obliki odbitka od morebitnega nadomestila, ki ga kupec oziroma prevzemnik plača banki v postopku reševanja oziroma lastnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov,

2.

iz sredstev banke v postopku reševanja, in sicer kot prednostni upnik, ali

3.

iz sredstev premostitvene banke ali upravljavca sredstev, in sicer kot prednostni upnik v postopku prenehanja premostitvene banke oziroma upravljavca sredstev.

16. člen

(odgovornost v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil)

(1)

Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali Uredbe 806/2014/EU ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

(2)

Šteje se, da so Banka Slovenije in druge osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju svojih pooblastil ravnale z ustrezno skrbnostjo, če so ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi so razpolagale med svojim delovanjem, lahko upravičeno štele, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje pooblastil v skladu s tem zakonom.

(3)

Za škodo, ki nastane v zvezi z ravnanji Banke Slovenije ali ravnanji oseb, ki so pri izvajanju nalog in pristojnosti Banke Slovenije delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, zaradi kršitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena, odgovarja Banka Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za ravnanja oseb, ki so pri izvajanju pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala v imenu Banke Slovenije ali po njenem pooblastilu, nastane škoda, lahko oškodovanec, ne glede na določbe drugih zakonov, zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.

(4)

Če je škoda, ki nastane v zvezi z ravnanji oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, posledica naklepnega ravnanja ali hude malomarnosti oseb, ki so delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije, Banka Slovenije od osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila, zahteva povrnitev plačanega zneska po pravilih, ki urejajo odgovornost delavcev za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo zaposleni pri delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu.

(5)

Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki nastane zaradi njenega ravnanja ali ravnanja osebe, ki je ravnala po njenem pooblastilu, kadar je tako ravnanje:

1.

posledica izvajanja navodil, ki jih je v skladu z Uredbo 806/2014/EU na Banko Slovenije naslovil enotni odbor za reševanje;

2.

del aktivnosti za načrtovanje ali izvajanja ukrepov za reševanje, ki jih v okviru svojih pristojnosti sprejme enotni odbor za reševanje ali organ za reševanje iz druge države članice, in so ravnanja Banke Slovenije posledica izpolnjevanja zahtev drugih organov za reševanje v okviru 246. člena tega zakona ali drugih njenih obveznosti v okviru sodelovanja med organi v skladu s tem zakonom ali Uredbo 806/2014/EU.

1.4 Varovanje zaupnosti informacij in sodelovanje z drugimi organi

17. člen

(dolžnost varovanja zaupnosti informacij)

(1)

Za namen tega zakona so zaupne informacije vse informacije, ki jih v zvezi z opravljanjem nalog in pooblastil na podlagi tega zakona pridobi Banka Slovenije o subjektu reševanja ali drugih osebah, vključenih v reševanje, bodisi od subjekta reševanja ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene izvajanja nalog ali pooblastil v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem bank.

(2)

Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije varuje kot zaupne vse informacije iz prejšnjega odstavka in jih ne razkrije nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v okviru izvajanja nalog v skladu z zakonom ali če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

(3)

Dolžnost varovanja zaupnosti informacij iz prvega odstavka tega člena velja tudi za osebe, ki so te informacije prejele ali izdelale v okviru izvajanja svojih poklicnih nalog v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem, zlasti pa za:

1.

pristojno ministrstvo, kadar opravlja naloge v zvezi z reševanjem;

2.

člane izredne uprave, imenovane v skladu s tem zakonom, in posebne pooblaščence, imenovane v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;

3.

potencialne prevzemnike, ki so pozvani k sodelovanju glede reševanja ali prisilnega prenehanja, bodisi v fazi načrtovanja reševanja bodisi v fazi priprav na izvedbo ukrepov za reševanje ali ukrepov prisilnega prenehanja, ne glede na to, ali je bil rezultat dejansko sodelovanje prevzemnika v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja;

4.

revizorje, računovodje, pravne in strokovne svetovalce, cenilce in druge izvedence, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri reševanju z Banko Slovenije, pristojnim ministrstvom ali potencialnimi prevzemniki iz prejšnje točke;

5.

premostitveno banko;

6.

druge osebe, ki neposredno ali posredno, stalno ali občasno, nudijo ali so nudile storitve v zvezi z reševanjem Banki Slovenije, pristojnemu ministrstvu ali osebam iz 1. do 5. točke tega odstavka;

7.

člane Sveta Banke Slovenije ter višje vodstvo in zaposlene v Banki Slovenije;

8.

višje vodstvo, člane upravljalnega organa in zaposlene pri osebah iz 2. do 7. točke tega odstavka med zaposlitvijo in pet let po njenem prenehanju.

(4)

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaupne informacije, pridobljene v času opravljanja nalog v zvezi z reševanjem, uporabljajo izključno za namene, povezane z reševanjem, in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen:

1.

v okviru izvajanja nalog v skladu s tem zakonom;

2.

če se informacije razkrijejo v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo;

3.

z izrecnim in predhodnim soglasjem Banke Slovenije, zadevne banke, izredne uprave oziroma začasnega upravitelja, kadar je imenovan, ali pristojnega ministrstva, kadar gre za informacije z njegovega delovnega področja.

(5)

Banka Slovenije zaupne informacije uporabi tudi za naslednje namene:

1.

da izreka ukrepe in odloča o uporabi pooblastil na podlagi tega zakona;

2.

da izreka kazni za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;

3.

v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, ter v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije.

(6)

Dolžnost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z drugimi organi za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje, Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi v Republiki Sloveniji ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in organi držav članic, ki upravljajo sistem jamstva za vloge.

18. člen

(interna navodila za zaščito zaupnih informacij in njihova uporaba)

Banka Slovenije, pristojno ministrstvo in uprava premostitvene banke, kadar je ustanovljena v skladu s tem zakonom, za namen varovanja zaupnih informacij v skladu s prejšnjim členom sprejmejo interna navodila za zagotavljanje varovanja zaupnih informacij, ki določajo izmenjavo teh informacij izključno med osebami, neposredno udeleženimi pri reševanju.

19. člen

(posredovanje zaupnih informacij)

(1)

Dolžnost varovanja zaupnih informacij ne preprečuje medsebojne izmenjave informacij med Banko Slovenije in subjekti iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona, ki sodelujejo pri izvajanju nalog in pooblastil Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prisilnem prenehanjem banke.

(2)

Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 17. člena tega zakona posreduje zaupne informacije tudi naslednjim subjektom Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije, v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti:

1.

organom za reševanje, vključno z enotnim odborom za reševanje;

2.

pristojnim organom, vključno z Evropsko centralno banko, kadar izvaja naloge in pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, ter organom, pristojnim za bonitetni nadzor subjektov finančnega sektorja in za nadzor finančnih trgov;

3.

ministrstvu države članice, ki je odgovorno za ekonomske, finančne in proračunske odločitve na nacionalni ravni, kadar v skladu z zakonodajo zadevne države članice izvajajo naloge pri reševanju;

4.

centralni banki Evropskega sistema centralnih bank, Evropski centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili ter nad delovanjem klirinških in poravnalnih sistemov, in zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;

5.

subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge in odškodninske sheme za investitorje, glede informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog v okviru reševanja;

6.

sodnim ali upravnim organom, v državi članici odgovornim za običajne insolvenčne postopke;

7.

organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema v državah članicah z uporabo makrobonitetnih pravil;

8.

organom, pristojnim za nadzor plačilnih sistemov;

9.

revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih institucij;

10.

Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU, Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU, Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str: 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1094/2010/EU), ter Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84).

(3)

Banka Slovenije poleg primerov iz prejšnjega odstavka razkrije zaupne informacije tudi v naslednjih primerih:

1.

na podlagi zahteve sodišča, državnega tožilstva ali policije po predpisih, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;

2.

na podlagi zahteve sodišča:

-

v okviru postopkov sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije v zvezi z reševanjem ali prislinim prenehanjem na podlagi tega zakona – glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v postopku sodnega varstva;

-

v postopku stečaja banke – glede zaupnih informacij, potrebnih za izvedbo potrebnih dejanj v stečajnem postopku in s tem postopkom povezanih pravdnih postopkih;

-

v sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem nalog in pooblastil Banke Slovenije na podlagi tega zakona ali predpisov Evropske unije;

-

v katerem koli drugem sodnem postopku, če te informacije potrebuje za odločitev v postopku, ki ga vodi;

3.

na podlagi zahteve parlamentarne preiskovalne komisije ali računskega sodišča, kadar v skladu z zakonom izvajata nadzor glede ravnanj in postopkov v zvezi z reševanjem.

(4)

Subjekti iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter osebe, ki so te informacije prejele v zvezi z izvajanjem svojih nalog pri subjektu, ki je informacije prejel, prejetih zaupnih informacij ne smejo razkriti tretjim osebam. Prejšnji stavek se ne uporablja, kadar je objava zaupnih informacij potrebna, da se obrazloži sodna odločba.

(5)

Banka Slovenije lahko ne glede na prepoved iz drugega odstavka 17. člena tega zakona posreduje zaupne informacije tudi organom iz tretjih držav, ki v tretji državi opravljajo naloge in pristojnosti organa za reševanje ali subjekta iz drugega odstavka tega člena, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

če se za navedeni organ v tej državi uporabljajo pravila o dolžnosti varovanja zaupnih informacij, primerljiva z vsebino, določeno v 17. in 18. členu tega zakona,

2.

če so zadevne informacije potrebne za to, da lahko organ za reševanje v tretji državi v okviru nacionalnega prava opravlja svoje funkcije reševanja, primerljive s tistimi, ki jih na podlagi tega zakona izvaja Banka Slovenije, in

3.

če je posredovanje zaupnih informacij, ki vključujejo osebne podatke, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(6)

Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega člena, smejo pridobljene informacije uporabiti samo za izvajanje svojih nalog in pristojnosti v skladu s predpisi.

(7)

Banka Slovenije in pristojno ministrstvo lahko organu za reševanje v tretji državi posredujeta zaupne informacije, ki sta jih pridobila od organa za reševanje iz druge države članice, le pod pogojem, če:

1.

organ države članice dovoli posredovanje pridobljenih informacij organu za reševanje v tretji državi in

2.

se zadevne informacije posredujejo le za namene, ki jih navaja organ države članice.

(8)

Organi in osebe, ki so v skladu s tem členom upravičeni pridobiti zaupne informacije, so ob kršitvi dolžnosti varovanja zaupnosti teh informacij in ob njihovi uporabe v nasprotju s šestim odstavkom tega člena odgovorni za neposredno škodo, ki je posledica neupravičenega razkritja ali uporabe zaupnih informacij.

(9)

Za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

20. člen

(ocena učinkov razkritja zaupnih informacij)

(1)

Banka Slovenije v zvezi z izmenjavo zaupnih informacij ali zahtevo za posredovanje zaupnih informacij na podlagi prejšnjega člena oceni možne negativne učinke takega razkritja, zlasti učinke katerega koli razkritja vsebin in podrobnosti načrta reševanja ali rezultata ocene rešljivosti, izvedene na podlagi 29. člena tega zakona.

(2)

Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije ugotavlja zlasti pomen morebitnega razkritja zaupnih informacij za:

1.

javni interes, zlasti z vidika finančne, denarne ali gospodarske politike;

2.

poslovne interese fizičnih in pravnih oseb;

3.

cilj in namen posameznega postopka pregleda, preiskave ali revizije, v katerem se zahtevajo zaupne informacije.

(3)

Ne glede na prejšnji člen Banka Slovenije zavrne razkritje zaupnih informacij, kadar na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena in dejavnikov iz prejšnjega odstavka oceni, da bi razkritje določenih informacij povzročilo nesorazmerne negativne učinke za javni interes ali na rešljivost subjekta reševanja ter bi negativne posledice razkritja, zlasti morebitna neupravičena uporaba teh informacij, presegale negativne posledice, ki bi nastale, če zadevne informacije ne bi bile razkrite.

(4)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, kadar se razkritje zaupnih informacij zahteva v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

21. člen

(sodelovanje Banke Slovenije z Agencijo za trg vrednostnih papirjev)

(1)

Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ATVP) tesno sodelujeta pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem ter si prizadevata za učinkovito načrtovanje reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje.

(2)

Banka Slovenije in ATVP si v največji možni meri prizadevata za poenotenje praks v zvezi z načrtovanjem reševanja in ukrepi za reševanje ter v tem okviru tudi za primerljivost metodološkega pristopa.

(3)

Banka Slovenije in ATVP si ob upoštevanju 17. člena tega zakona na zahtevo medsebojno posredujeta vse podatke, ki jih potrebujeta za izvajanje svojih nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem ali prenehanjem institucij.

22. člen

(sodelovanje med Banko Slovenije in pristojnim ministrstvom)

(1)

Banka Slovenije posreduje pristojnemu ministrstvu informacije o ukrepih za reševanje, ki jih je sprejela na podlagi tega zakona, če gre za ukrepe ali odločitve o zadevah, ki bi lahko imele posledice za javna sredstva ali pri katerih se v skladu z zakonom zahteva obvestilo, posvetovanje ali soglasje pristojnega ministrstva.

(2)

Banka Slovenije pred uporabo ukrepov za reševanje obvesti pristojno ministrstvo in če ti ukrepi vključujejo uporabo dodatnih javnofinančnih sredstev, predhodno pridobi soglasje vlade.

(3)

Banka Slovenije v primeru sistemske krize, ki vključuje tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU, ali ob drugih neugodnih trendih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, o tem nemudoma obvesti pristojno ministrstvo, če je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor in izvedejo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje banke.

23. člen

(sodelovanje z organi v drugih državah članicah in organi Evropske unije)

(1)

Banka Slovenije pri odločanju o ukrepih na podlagi tega zakona, ki lahko vplivajo na eno ali več drugih držav članic, upošteva naslednja pravila:

1.

zasleduje se učinkovitost odločanja in ohranjanja čim nižjih stroškov reševanja;

2.

odločitve in potrebni ukrepi se sprejmejo in izvedejo pravočasno in brez odlašanja;

3.

upošteva se medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z organi za reševanje in drugimi pristojnimi organi držav članic, da bi zagotovili, da so odločitve sprejete in ukrepi izvedeni usklajeno in učinkovito;

4.

zagotavlja se jasna opredelitev vlog in odgovornosti organov, ki sodelujejo pri odločanju na podlagi tega zakona;

5.

ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene EU nadrejene družbe, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali posledice neukrepanja na finančno stabilnost, fiskalne vire, sheme financiranja reševanja, sisteme jamstva za vloge ali odškodninske sheme za investitorje v teh državah članicah;

6.

ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene podrejene družbe, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali posledice neukrepanja na finančno stabilnost, fiskalne vire, sheme financiranja reševanja, sisteme jamstva za vloge ali odškodninske sheme za investitorje teh držav članic;

7.

ustrezno se upoštevajo interesi držav članic, v katerih so ustanovljene pomembne podružnice, zlasti učinek odločitev, ukrepov ali neukrepanja na finančno stabilnost teh držav članic;

8.

ustrezno se upošteva cilj, da se uravnotežijo interesi različnih držav članic in prepreči neupravičeno oškodovanje ali neupravičena zaščita interesov posameznih držav članic, vključno z neupravičenim razporejanjem bremena po državah članicah;

9.

Banka Slovenije se pred sprejetjem odločitve ali ukrepa posvetuje s pristojnim organom države članice najmanj o tistih elementih predlagane odločitve ali ukrepa, ki so ali bi verjetno vplivali na:

-

EU nadrejeno družbo, EU podrejeno družbo ali EU podružnico;

-

stabilnost države članice, v kateri ima EU nadrejena družba, EU podrejena družba ali EU podružnica sedež ali se v njej nahaja;

10.

organi za reševanje pri sprejemanju ukrepov za reševanje upoštevajo sprejete načrte reševanja in jim sledijo, razen če ob upoštevanju okoliščin posameznega primera ocenijo, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi s sprejetjem ukrepov, ki niso predvideni v načrtu reševanja;

11.

zagotavlja se preglednost postopkov odločanja, če je verjetno, da bo imela predlagana odločitev ali ukrep posledice za finančno stabilnost, fiskalne vire, sheme za reševanje, sisteme jamstva za vloge ali odškodninske sheme za investitorje v teh državah članicah;

12.

usklajevanje in sodelovanje je najboljši način za znižanje skupnih stroškov reševanja.

(2)

Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem na podlagi tega zakona sodeluje z organi za reševanje v drugih državah članicah ter na zahtevo posameznega organa za reševanje posreduje vse podatke, vključno z zaupnimi informacijami ob upoštevanju 17. in 19. člena tega zakona, ki jih ta organ potrebuje za izvajanje nalog v zvezi z reševanjem.

(3)

Banka Slovenije v zvezi z zahtevo organa za reševanje iz druge države članice po posredovanju informacij, ki jih je pridobila od organa za reševanje iz tretje države, zadevne informacije posreduje le, če je organ za reševanje iz tretje države dovolil nadaljnje posredovanje informacij.

(4)

Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem sodeluje tudi v kolegijih za reševanje iz 141. in 142. člena tega zakona. Banka Slovenije v okviru kolegija kot organ, pristojen na ravni skupine, usklajuje pretok vseh pomembnih informacij med organi za reševanje, pristojnimi za reševanje subjektov v skupini, in predvsem pravočasno zagotovi vse zadevne informacije, da se olajša izvajanje nalog kolegija.

(5)

Banka Slovenije sodeluje pri dejavnostih Evropskega bančnega organa in Evropskega odbora za sistemska tveganja.

(6)

Banka Slovenije obvešča enotni odbor za reševanje, Evropsko komisijo, Evropski bančni odbor, Evropski bančni organ, Evropsko centralno banko ter druge organe in institucije Evropske unije v skladu s predpisi Evropske unije.

24. člen

(sodelovanje z organi tretjih držav)

(1)

Ta člen se uporablja za urejanje razmerij s tretjo državo glede sodelovanja v zvezi z reševanjem, če z zadevno državo ni sklenjen sporazum v skladu s prvim odstavkom 93. člena Direktive 2014/59/EU ali če ta sporazum ne ureja vsebin, določenih v tem členu.

(2)

Banka Slovenije lahko sklepa dvo- ali večstranske sporazume o sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje iz tretjih držav. Banka Slovenije sklepa sporazume zlasti v primeru, če ima:

1.

nadrejena institucija iz tretje države podrejene banke ali pomembne podružnice kreditne institucije, ki imajo sedež ali so ustanovljene v Republiki Sloveniji;

2.

nadrejena družba, ki ima sedež v državi članici in podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podrejenih kreditnih institucij v tretji državi;

3.

kreditna institucija, ki ima sedež v državi članici in nadrejeno družbo, podrejeno družbo ali podružnico v vsaj eni drugi državi članici, eno ali več podružnic v tretji državi.

(3)

Sporazum iz prejšnjega odstavka določa postopke med sodelujočimi organi glede izmenjave informacij in sodelovanja pri izvajanju nekaterih ali vseh naslednjih nalog ter izvajanju vseh ali posameznih pooblastil v zvezi z reševanjem kreditnih institucij ali drugih subjektov v skupini, ki jim pripada kreditna institucija, ter glede izmenjave informacij, potrebnih za izvajanje omenjenih nalog in pooblastil, zlasti pa glede:

1.

priprave in posodabljanja načrtov reševanja;

2.

posvetovanja in sodelovanja pri oblikovanju načrtov reševanja;

3.

izmenjave informacij, potrebnih za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje ter podobnih pooblastil, ki jih določa zakonodaja zadevnih tretjih držav;

4.

zgodnjega obveščanja strank ali posvetovanja s strankami o dogovoru glede sodelovanja pred izvedbo pomembnejših ukrepov v okviru tega zakona ali ustrezne zakonodaje tretje države, ki vplivajo na kreditno institucijo ali skupino, na katero se dogovor nanaša;

5.

usklajenega obveščanja javnosti v primeru skupnih ukrepov za reševanje;

6.

postopkov in dogovorov za izmenjavo informacij iz 1. do 5. točke tega odstavka, vključno z ustanovitvijo in delovanjem skupin za krizno upravljanje.

(4)

Banka Slovenije pri sklepanju dogovorov iz drugega odstavka tega člena ustrezno upošteva nezavezujoče dogovore, ki jih je z zadevnimi tretjimi državami sklenil Evropski bančni organ v skladu s 97. členom Direktive 2014/59/EU. Banka Slovenije obvesti Evropski bančni organ o dogovorih, ki jih je sklenila na podlagi tega člena.

2. POGLAVJE: REŠEVANJE

2.1 Splošne določbe

25. člen

(ukrepi za reševanje)

(1)

Ukrepi za reševanje vključujejo:

1.

ugotovitev, da so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje posameznega subjekta reševanja, s čimer se začne postopek za reševanje;

2.

odločitev, da se uporabi en ali več instrumentov za reševanje;

3.

uporabo drugih pooblastil v zvezi z reševanjem, da se izvedejo instrumenti za reševanje.

(2)

Instrumenti za reševanje iz 2. točke prejšnjega odstavka so:

1.

odpis in konverzija kapitalskih instrumentov;

2.

prodaja poslovanja;

3.

ustanovitev premostitvene banke;

4.

izločitev sredstev;

5.

odpis in konverzija kvalificiranih obveznosti.

(3)

Ukrepi za reševanje se štejejo za reorganizacijske ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.

26. člen

(cilji reševanja)

(1)

Cilji reševanja institucije so, da se z uporabo ukrepov za reševanje:

1.

zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij institucije;

2.

preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zlasti s preprečevanjem širjenja negativnega vpliva, tudi na tržno infrastrukturo, in z ohranjanjem tržne discipline;

3.

zaščitijo javna sredstva s čim večjim zmanjšanjem odvisnosti od izredne javnofinančne pomoči;

4.

zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog pri bankah in investitorji iz naslova zajamčenih terjatev do investicijskih podjetij;

5.

zaščitijo premoženje in sredstva strank.

(2)

Banka Slovenije uresničuje cilje reševanja z izvajanjem ukrepov za reševanje v skladu s tem zakonom in Uredbo 806/2014/EU. Vsi cilji iz prejšnjega odstavka so enako pomembni, Banka Slovenije pa jih usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera.

(3)

Banka Slovenije si pri uresničevanju ciljev iz prvega odstavka tega člena prizadeva, da bi bili stroški reševanja čim manjši in da se prepreči nepotrebno zniževanje vrednosti sredstev, razen kadar je to nujno potrebno za uresničitev ciljev reševanja.

27. člen

(načela reševanja)

(1)

Banka Slovenije pri določanju zahtev in izvajanju pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje na podlagi tega zakona in Uredbe 806/2014/EU upošteva naravo dejavnosti subjekta reševanja, njegovo delniško strukturo, pravno obliko, profil tveganja, velikost in pravni status, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenost njegovih dejavnosti, vključenost v institucionalno shemo za zaščito vlog, ki izpolnjuje zahteve iz sedmega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU, ali drug sistem vzajemne solidarnosti iz šestega odstavka 113. člena Uredbe 575/2013/EU ter upošteva, ali subjekt reševanja opravlja investicijske storitve in posle.

(2)

Banka Slovenije pri uporabi ukrepov za reševanje upošteva naslednja načela:

1.

delničarji banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo izgube;

2.

za delničarji banke, ki je v postopku reševanja, krijejo izgube drugi imetniki kapitalskih instrumentov te banke, in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku;

3.

upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, se praviloma zamenjata, razen če je glede na okoliščine za uresničitev ciljev reševanja ustrezno, da upravljalni organ in višje vodstvo v celoti ali delno ohranita funkcijo;

4.

upravljalni organ in višje vodstvo banke, ki je v postopku reševanja, morata zagotoviti vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja;

5.

odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti;

6.

upniki istega prednostnega razreda so obravnavani enakovredno, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače;

7.

z upoštevanjem 76. člena tega zakona noben upnik banke ali subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki;

8.

zajamčene vloge so v celoti zaščitene.

(3)

Če je banka subjekt v skupini, Banka Slovenije uporabi instrumente za reševanje in izvaja pooblastila za reševanje tako, da se v čim večji meri zmanjšajo morebitni negativni učinki na druge subjekte v skupini oziroma na skupino kot celoto ter v čim večji meri zmanjšajo negativni učinki na finančno stabilnost v Evropski uniji in njenih državah članicah, zlasti v državah, kjer skupina deluje.

28. člen

(omejitve glede začetka običajnega insolvenčnega postopka v zvezi s subjektom reševanja)

(1)

Zoper subjekte iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona se lahko običajni insolvenčni postopek začne le na podlagi predhodnega soglasja Banke Slovenije.

(2)

Pristojno sodišče ali drug organ, ki odloča o uvedbi običajnega insolvenčnega postopka zoper subjekt reševanja, nemudoma obvesti Banko Slovenije o vsakem predlogu za začetek običajnega insolvenčnega postopka zoper subjekt reševanja iz prejšnjega odstavka.

(3)

Banka Slovenije na svoji spletni strani objavi in redno posodablja seznam subjektov, za katere velja obveznost iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Pristojno sodišče ali drug organ odloči o predlogu za uvedbo običajnega insolvenčnega postopka zoper subjekt iz prvega odstavka tega člena, če je predhodno o tem obvestil Banko Slovenije v skladu z drugim odstavkom tega člena in:

1.

je Banka Slovenije pristojno sodišče ali drug organ obvestila, da v zvezi s subjektom reševanja ne namerava sprejeti ukrepov za reševanje, ali

2.

Banka Slovenije v sedmih dneh od prejema obvestila iz drugega odstavka tega člena ni izdala obvestila iz prejšnje točke.

(5)

Če Evropska centralna banka v skladu s petim odstavkom 14. člena Uredbe 1024/2013/EU Banko Slovenije obvesti o nameri, da bo banki odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, Banka Slovenije Evropsko centralno banko v sedmih dneh po prejemu obvestila obvesti, ali bo v zvezi s to banko uporabila ukrepe za reševanje, razen če je za odločanje o reševanju banke v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen enotni odbor za reševanje.

2.2 Zahteve za rešljivost banke

2.2.1 Ocena rešljivosti

29. člen

(ocena rešljivosti banke)

(1)

Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, pripravi oceno rešljivosti, iz katere je razvidno, v kakšnem obsegu je v zvezi z banko mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali ukrepe za prisilno prenehanje banke, da se zagotovi kontinuiteta opravljanja kritičnih funkcij banke in v čim večji meri prepreči kakršni koli resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije ali druge države članice ali Evropske unije kot celote. Banka velja za rešljivo, če je z uporabo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje banke mogoče uresničiti cilje iz prvega odstavka 26. člena tega zakona. Pri pripravi ocene rešljivosti Banka Slovenije upošteva regulativne tehnične standarde iz 1. točke drugega odstavka 9. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prejšnjega odstavka upošteva tudi morebiten vpliv navedenih ukrepov v pogojih širše finančne nestabilnosti ali drugih dejavnikov na ravni celotnega sistema.

(3)

Banka Slovenije pri oceni rešljivosti iz prvega odstavka tega člena ne upošteva potencialnih virov financiranja iz naslova:

1.

kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za namene financiranja ukrepov za reševanje;

2.

kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;

3.

kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

(4)

Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi izključno za namene vsakokratne priprave ali posodobitve načrta reševanja banke iz 35. člena tega zakona. Banka Slovenije se v ta namen predhodno posvetuje z organi za reševanje v drugi državi članici ali tretji državi, kjer so pomembne podružnice banke, če je to pomembno za to podružnico.

(5)

Če načrt reševanja banke vključuje možnost uporabe instrumenta konverzije kapitalskih instrumentov ali kvalificiranih obveznosti, Banka Slovenije preveri, ali ima banka ustrezne instrumente navadnega lastniškega kapitala in odobreni osnovni kapital v ustrezni višini in številu, da se lahko izvede ukrep konverzije.

(6)

Banka velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti ugotovi, da obstajajo pravne ali dejanske ovire v zvezi z banko, ki onemogočajo ali znatno otežujejo uporabo ukrepov za reševanje ali ukrepov za prisilno prenehanje banke na način, da se uresničijo cilji iz prvega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: bistvene ovire za rešljivost). Če Banka Slovenije ugotovi, da banka velja za nerešljivo, se aktivnosti za sprejetje načrta reševanja banke v skladu s prvim odstavkom 35. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 30. in 32. členom tega zakona.

(7)

Če banka velja za nerešljivo, Banka Slovenije o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.

30. člen

(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke)

(1)

Če Banka Slovenije na podlagi ocene rešljivosti iz prejšnjega člena ugotovi ovire za rešljivost banke, o tem nemudoma obvesti banko in organe za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne podružnice, ter utemelji razloge, ki so vplivali na oceno rešljivosti.

(2)

Banka lahko v štirih mesecih po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka Banki Slovenije predloži stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo ugotovljene ovire ustrezno zmanjšane ali odpravljene.

(3)

Če Banka Slovenije oceni, da bi se s predlaganimi ukrepi ustrezno zmanjšale ali odpravile ovire za rešljivost banke, banki z odredbo odredi, da predlagane ukrepe v določenem roku uresniči.

(4)

Če Banka Slovenije v zvezi s predlogom banke iz drugega odstavka tega člena oceni, da s predlaganimi ukrepi ni mogoče zmanjšati ali odpraviti ovir za rešljivost banke, banki z odredbo odredi, da izvede enega ali več alternativnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir, in sicer:

1.

banka pregleda ustreznost sporazumov o finančni podpori v skupini oziroma preveri možnost sklenitve takih dogovorov ali sklene ustrezne dogovore o opravljanju storitev o zagotavljanju kritičnih funkcij, bodisi znotraj skupine ali s tretjimi osebami;

2.

banka z upoštevanjem Uredbe 575/2013/EU in zakona, ki ureja bančništvo, omeji velike izpostavljenosti na posamični ali konsolidirani podlagi tako, da upošteva delež izpostavljenosti banke do drugih institucij, ki niso del iste skupine, iz naslova kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti;

3.

banka zagotovi posebna ali redna dodatna poročila o dejstvih, pomembnih za namene reševanja;

4.

banka odproda določeno premoženje;

5.

banka omeji ali preneha opravljati določene dejavnosti;

6.

banka omeji ali preneha razvijati nova ali obstoječa poslovna področja oziroma omeji ali odsvoji nove ali obstoječe produkte;

7.

banka spremeni pravne ureditve in operativne procese v banki ali subjektu v skupini, ki je neposredno ali posredno pod njeno kontrolo, da se zmanjša kompleksnost ureditve ter zagotovi možnost pravne in operativne ločitve kritičnih funkcij od drugih funkcij z uporabo instrumentov za reševanje;

8.

banka ali nadrejena družba ustanovi nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji ali EU nadrejeni finančni holding;

9.

banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona izda kvalificirane obveznosti za izpolnitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 45. oziroma 47. členom tega zakona;

10.

banka ali subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona izvede druge ukrepe, da bi banka izpolnila minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v skladu s 45. členom tega zakona, vključno s pogajanji za spremembo obstoječih ureditev glede kvalificiranih obveznosti, instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala, ki jih je izdala banka, da bi nova ureditev teh obveznosti in instrumentov omogočala odpis ali konverzijo teh obveznosti ali instrumentov na podlagi odločitve organa za reševanje;

11.

če je banka podrejena mešanemu poslovnemu holdingu, da mešani poslovni holding ustanovi ločen finančni holding, ki obvladuje banko, kadar je to potrebno, da se omogoči reševanje banke in prepreči negativen vpliv uporabe ukrepov za reševanje na nefinančni del skupine;

12.

subjekt reševanja pridobi ustrezno dovoljenje svojih organov upravljanja, da se v primeru uporabe ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov v skladu s tem zakonom nemudoma zagotovijo novi instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala v ustrezni višini in številu.

(5)

Banka Slovenije pri določitvi alternativnih ukrepov iz prejšnjega odstavka upošteva njihovo sorazmernost glede na stopnjo ogrožanja finančne stabilnosti iz naslova ugotovljenih ovir za reševanje ter glede na učinek zahtevanih alternativnih ukrepov na poslovanje in stabilnost banke ter na njeno sposobnost, da prispeva h krepitvi gospodarstva.

(6)

Banka Slovenije v odredbi za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena:

1.

utemelji razloge, ki so vplivali na oceno, da ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, ki jih je predlagala banka, niso ustrezni,

2.

pojasni, kako se bosta z alternativnimi ukrepi ustrezno zagotovila zmanjšanje ali odprava ovir za reševanje, in

3.

pojasni sorazmernost odrejenih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena pri zmanjševanju ali odpravljanju ovir za rešljivost z upoštevanjem prejšnjega odstavka.

(7)

Banka Slovenije se pred določitvijo o alternativnih ukrepih iz četrtega odstavka tega člena posvetuje z Odborom za finančno stabilnost glede možnih učinkov teh ukrepov na zadevno banko, na notranji trg za finančne storitve in na finančno stabilnost v drugih državah članicah ter v Evropski uniji kot celoti.

(8)

Banka v enem mesecu po prejemu odredbe iz četrtega odstavka tega člena za uporabo alternativnih ukrepov Banki Slovenije predloži načrt za njihovo uresničitev.

(9)

Glede učinkov, ki jih ima odredba za uporabo alternativnih ukrepov iz četrtega odstavka tega člena na izvajanje pogodbenih ureditev z nasprotnimi strankami, se smiselno uporabljajo določbe 115. člena tega zakona.

31. člen

(ocena rešljivosti za skupino)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 141. členom tega zakona, skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v skupini ter v posvetovanju s pristojnimi organi teh podrejenih družb, in organi za reševanje v državah, kjer so pomembne podružnice, oceni, ali je v zvezi s skupino in posameznimi subjekti v skupini mogoče uporabiti ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje tako, da se:

1.

zagotovi nadaljevanje opravljanja kritičnih funkcij subjektov v skupini, kadar jih je mogoče preprosto in pravočasno ločiti z drugimi sredstvi, in

2.

v čim večji meri prepreči resnejši negativni vpliv na finančni sistem Republike Slovenije, druge države članice ali Evropske unije kot celote, vključno s pojavom širše finančne nestabilnosti.

(2)

Banka Slovenije pri oceni iz prejšnjega odstavka ne upošteva potencialnih virov financiranja iz naslova:

1.

kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje ukrepov za reševanje;

2.

kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila centralne banke;

3.

kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči centralne banke na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.

(3)

Ocena rešljivosti iz prvega odstavka tega člena se pripravi hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu z 38. do 42. členom tega zakona ter izključno za namene vsakokratne priprave in posodobitve tega načrta.

(4)

Skupina velja za nerešljivo, če Banka Slovenije na podlagi ocene iz prvega odstavka tega člena oceni, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost. Če Banka Slovenije ugotovi, da skupina velja za nerešljivo, se aktivnosti glede sprejetja skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona začasno odložijo do odločitve o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost banke v skladu s 30. in 32. členom tega zakona.

(5)

Če skupina velja za nerešljivo, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine o tem nemudoma obvesti Evropski bančni organ.

32. člen

(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z organi za reševanje podrejenih družb in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 141. členom tega zakona, prouči oceno rešljivosti skupine iz prvega odstavka prejšnjega člena ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost iz 30. člena tega zakona za vsako institucijo, ki je del skupine.

(2)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine ob sodelovanju Evropskega bančnega organa pod pogoji iz prvega odstavka 25. člena Uredbe 1093/2010/EU in po posvetovanju s pristojnimi organi v okviru kolegija nadzornih organov pripravi poročilo, v katerem analizira ovire za učinkovito izvajanje ukrepov za reševanje v povezavi s skupino. V poročilu se priporočijo sorazmerni in ciljno usmerjeni ukrepi, ki so po mnenju Banke Slovenije potrebni in primerni za zmanjšanje ali odpravo teh ovir, pri čemer se ustrezno upošteva vpliv na poslovni model banke.

(3)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine posreduje poročilo iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni družbi, organom za reševanje podrejenih družb in organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice.

(4)

EU nadrejena družba lahko v štirih mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka tega člena Banki Slovenije posreduje stališče v zvezi z oceno in ugotovljenimi ovirami za rešljivost ter predlaga ustrezne ukrepe, s katerimi bodo ugotovljene ovire odpravljene ali ustrezno zmanjšane na ravni skupine.

(5)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine posreduje pristojnim organom in organom za reševanje podrejenih družb v državah članicah, organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, ter Evropskemu bančnemu organu informacije o ukrepih, ki jih je predlagala EU nadrejena družba v skladu s prejšnjim odstavkom, ali o tem, da EU nadrejena družba v štirih mesecih ni predlagala nobenega ukrepa.

(6)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine si prizadeva, da skupaj z organi za reševanje podrejenih družb v okviru kolegija za reševanje, vzpostavljenega v skladu s 141. členom tega zakona, po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi in organi za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice, v štirih mesecih po predložitvi stališč in predlogov EU nadrejene družbe iz četrtega odstavka tega člena oziroma po poteku štirih mesecev od predložitve poročila iz tretjega odstavka tega člena, če EU nadrejena družba v zahtevanem roku ni predlagala nobenega ukrepa, sprejme skupno odločitev glede:

1.

identifikacije ovir za rešljivost skupine,

2.

presoje ukrepov, ki jih je v skladu s četrtim odstavkom tega člena predlagala EU nadrejena družba, in

3.

ukrepov za zmanjšanje ali odpravo obstoječih ovir za rešljivost, ki upoštevajo možne učinke v vseh državah članicah, kjer deluje skupina.

(7)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko v zvezi s skupno odločitvijo iz prejšnjega odstavka Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu s (c) točko 31. člena Uredbe 1093/2010/EU.

(8)

Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz šestega odstavka tega člena, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine sama sprejme odločitev ter pri tem upošteva stališča in pridržke organov za reševanje iz drugih držav članic.

(9)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupno odločitev iz šestega odstavka tega člena oziroma odločitev iz prejšnjega odstavka, če skupna odločitev ni bila sprejeta, skupaj z obrazložitvijo predloži EU nadrejeni družbi.

(10)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz šestega in osmega odstavka tega člena, če Banka Slovenije ali eden oziroma več organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja iz šestega odstavka tega člena na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepom iz 7., 8. ali 11. točke četrtega odstavka 30. člena tega zakona. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu, jo Banka Slovenije upošteva pri odločitvi na podlagi šestega ali osmega odstavka tega člena in pojasni vsakršno pomembnejše odstopanje od nje. Če Evropski bančni organ v enem mesecu ne sprejme odločitve o zadevi in skupna odločitev ni sprejeta v skladu s šestim odstavkom tega člena, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z osmim odstavkom tega člena.

33. člen

(ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine v zvezi s podrejeno družbo v Republiki Sloveniji)

(1)

Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje prizadeva, da skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in z organi za reševanje iz držav članic, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, prouči oceno rešljivosti skupine ter si prizadeva za sprejetje skupne odločitve o uporabi ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine. Hkrati si Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji v okviru kolegija za reševanje prizadeva, da v štirih mesecih po prejemu stališč in predlogov EU nadrejene družbe, ki jih posreduje pristojni organ za reševanje na ravni skupine, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine.

(2)

Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do konca štirimesečnega obdobja oziroma do sprejetja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka.

(3)

Če skupna odločitev ni sprejeta v roku iz prvega odstavka tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine pod pogoji, določenimi v osmem in desetem odstavku prejšnjega člena, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini odloči o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo ugotovljenih ovir za rešljivost, ki jih mora sprejeti podrejena družba na posamični podlagi v skladu s 30. členom tega zakona. Banka Slovenije odločitev obrazloži ter jo sporoči podrejeni družbi in organu za reševanje na ravni skupine.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je organ za reševanje na ravni skupine ali eden ali več organov za reševanje iz drugih držav članic za subjekte v skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu stališč in predlogov EU nadrejene družbe, ki jih posreduje pristojni organ za reševanje na ravni skupine, na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU v zvezi z ukrepi iz 7., 8. ali 11. točke četrtega odstavka 30. člena tega zakona. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi v enem mesecu, jo Banka Slovenije upošteva pri odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od nje. Če Evropski bančni organ v enem mesecu ne sprejme odločitve o zadevi, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.

34. člen

(upoštevanje odločitev v zvezi z ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost skupine)

Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve iz šestega odstavka 32. člena tega zakona in prvega odstavka prejšnjega člena ter odločitve, ki jih sprejmejo organi za reševanje subjektov v skupini v primeru, ko ni bila sprejeta skupna odločitev.

2.2.2 Načrt reševanja posamezne banke

35. člen

(izdelava načrta reševanja)

(1)

Banka Slovenije za vsako banko, ki ni del skupine, nad katero Banka Slovenije ali drug pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, izdela načrt reševanja, v katerem z upoštevanjem ocene iz 29. člena tega zakona določi ukrepe za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi jih lahko izvedla v banki, če bi ta propadala.

(2)

V zvezi z izdelavo načrta reševanja se Banka Slovenije posvetuje z organi za reševanje v državah članicah, kjer ima banka pomembne podružnice.

(3)

V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske strukture banke, njene poslovne dejavnosti ali njenega finančnega položaja, ki lahko bistveno vplivajo na način izvajanja načrta reševanja, najmanj pa enkrat letno, Banka Slovenije preveri ustreznost načrta reševanja in ga po potrebi posodobi. Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz prvega stavka tega odstavka.

(4)

Banka Slovenije lahko od banke in drugega subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona zahteva, da vzpostavi, vodi in ji predloži podrobne evidence s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah. Banka Slovenije lahko zahteva vodenje evidenc s podatki o sklenjenih finančnih pogodbah ter določi vsebino in način vodenja ter rok, v katerem ji morajo biti banke in subjekti, na katere se nanaša zahteva iz prvega stavka, sposobni predložiti zadevne evidence.

(5)

Banka Slovenije pristojnim organom v državah, kjer je ustanovljena pomembna podružnica banke, predloži vsakokratni posodobljeni načrt reševanja.

36. člen

(vsebina načrta reševanja)

(1)

Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja upošteva ustrezne scenarije, vključno s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi splošne finančne nestabilnosti ali drugih podobnih negativnih dogodkov na ravni celotnega finančnega sistema, in s scenarijem, po katerem pride do propada banke zaradi banki lastnih dejavnikov.

(2)

V načrtu reševanja se opredelijo možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter pri tem upoštevajo morebitne ovire pri reševanju, identificirane na podlagi ocene rešljivosti banke iz 29. člena tega zakona, in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v 30. členu tega zakona.

(3)

Načrt reševanja določa možnosti za uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje banke ter vsebuje najmanj naslednje elemente, skupaj s kvantitativnimi podatki, kadar je to mogoče:

1.

povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja;

2.

povzetek bistvenih sprememb v zvezi z banko, ki so nastopile od izdelave oziroma zadnje posodobitve načrta reševanja;

3.

prikaz, kako je mogoče kritične funkcije in glavne poslovne dejavnosti v potrebnem obsegu pravno in ekonomsko ločiti od drugih funkcij, da bi se ob propadu banke zagotovilo njihovo nadaljevanje;

4.

oceno časovnega okvira za izvajanje vsakega od bistvenih sestavin načrta reševanja;

5.

podroben opis ocenjevanja rešljivosti v skladu z 29. členom tega zakona;

6.

opis morebitnih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo ovir za rešljivost, določenih v skladu s 30. členom tega zakona;

7.

opis postopkov za določitev vrednosti ter možnosti prodaje kritičnih funkcij, glavnih poslovnih področij in sredstev banke;

8.

podroben opis ukrepov, s katerimi se zagotovi, da so informacije, ki jih Banka Slovenije zahteva v skladu s 37. členom tega zakona, posodobljene in pravočasno posredovane Banki Slovenije;

9.

pojasnilo glede možnosti financiranja ukrepov za reševanje po različnih scenarijih reševanja;

10.

podroben opis različnih strategij reševanja, ki bi se lahko uporabile glede na različne mogoče scenarije;

11.

opis kritičnih medsebojnih odvisnosti;

12.

opis možnosti za ohranjanje dostopa do infrastrukture za izvajanje plačil in kliringa ter drugih storitev, vključno z oceno prenosljivosti pozicij banke;

13.

analizo vplivov načrta reševanja na zaposlene v banki, vključno z oceno povezanih stroškov, in opis predvidenih postopkov za posvetovanje z zaposlenimi med procesom reševanja;

14.

načrt za obveščanje medijev in javnosti;

15.

minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti oziroma morebitnih instrumentov za pogodbeni odpis ali konverzijo, ki jih mora banka zagotavljati na podlagi 45. člena tega zakona, in morebiten rok, v katerem mora izpolniti te zahteve;

16.

opis ključnih dejavnosti in sistemov za ohranitev nemotenega izvajanja operativnih postopkov banke;

17.

morebitno mnenje ali stališče banke glede načrta reševanja.

(4)

Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja, zlasti v okviru opredelitve možnosti financiranja iz 9. točke prejšnjega odstavka, ne upošteva:

1.

kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja, vzpostavljenih za namene financiranja ukrepov za reševanje;

2.

kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;

3.

kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

(5)

Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena načrt reševanja vključuje tudi analizo, kako in kdaj bi lahko banka zaprosila za izredno likvidnostno posojilo ali drugo izredno likvidnostno pomoč Banke Slovenije v okoliščinah, ki se obravnavajo v načrtu reševanja, in opredeli sredstva, ki bi bila verjetno priznana v okviru zavarovanja s premoženjem.

(6)

Banka Slovenije banki posreduje povzetek pomembnih vsebin načrta reševanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena.

37. člen

(sodelovanje banke pri izdelavi načrta reševanja)

(1)

Banka Slovenije lahko od banke zahteva, da sodeluje pri izdelavi in posodobitvi načrta reševanja na način, da predloži vse informacije, potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja.

(2)

Banka Slovenije lahko s podzakonskim predpisom določi informacije, ki jih banke redno zagotavljajo za namen priprave in posodabljanja načrta reševanja.

2.2.3 Načrt reševanja skupine

38. člen

(načrt reševanja skupine)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z organi za reševanje podrejenih družb, ki imajo sedež v državah članicah, ter po posvetovanju z organi za reševanje pomembnih podružnic, vključenih v reševanje skupine, sprejme in posodablja načrt reševanja skupine z upoštevanjem 35. do 37. člena tega zakona in postopkov iz 40. do 42. člena tega zakona.

(2)

V primeru bistvenih sprememb pravne in organizacijske strukture, poslovne dejavnosti in finančnega stanja skupine ali posamezne družbe v skupini, ki lahko bistveno vplivajo na izvajanje načrta reševanja skupine, najmanj pa enkrat letno, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine preveri ustreznost načrta reševanja skupine in ga po potrebi posodobi. Banka Banko Slovenije v treh delovnih dneh obvesti o spremembah iz prvega stavka tega odstavka.

(3)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pristojnim organom držav članic, v katerih imajo sedež subjekti v skupini ali pomembne podružnice, vključene v reševanje skupine, predloži vsakokratni posodobljen načrt reševanja.

(4)

Banka Slovenije izvede ali prispeva k oceni rešljivosti skupine iz 31. člena tega zakona hkrati z izdelavo oziroma posodobitvijo načrta reševanja skupine v skladu s tem členom. Načrtu reševanja skupine se priloži podroben opis ocenjevanja rešljivosti v skladu z 31. členom tega zakona.

39. člen

(vsebina načrta reševanja skupine)

(1)

Načrt reševanja skupine obsega načrt reševanja skupine kot celote, in sicer bodisi z reševanjem na ravni EU nadrejene družbe bodisi z razcepitvijo in reševanjem na ravni podrejenih družb. V načrtu reševanja skupine se določijo ukrepi za reševanje:

1.

EU nadrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;

2.

podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;

3.

finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov in mešanih poslovnih holdingov, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici;

4.

podrejenih družb, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, z upoštevanjem določb tega zakona o zagotavljanju učinkov reševanja v tretjih državah ter o sodelovanju in izmenjavi informacij z organi za reševanje v tretjih državah.

(2)

Načrt reševanja skupine obsega najmanj naslednje elemente:

1.

ukrepe za reševanje, ki jih je treba sprejeti za subjekte v skupini, in sicer ukrepe za reševanje, ki se nanašajo na družbe iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, nadrejene družbe in podrejene družbe, ter tudi usklajene ukrepe za reševanje, ki se nanašajo na podrejene družbe v okviru različnih scenarijev reševanja;

2.

analizo, v kakšnem obsegu bi se lahko instrumenti in pooblastila za reševanje usklajeno uporabljali in izvajali za subjekte v skupini s sedežem v državi članici, vključno z ukrepi za olajšanje nakupa s strani tretje osebe glede posameznih subjektov v skupini ali skupine kot celote oziroma ločenih poslovnih področij ali dejavnosti, ki jih izvajajo subjekti v skupini, ter opredelitev kakršnih koli morebitnih ovir za usklajeno reševanje;

3.

opredelitev ustreznih ureditev za sodelovanje in koordinacijo z relevantnimi organi tretjih držav in morebitnih posledic za reševanje subjektov v skupini v Evropski uniji, kadar skupini pripadajo družbe s sedežem v tretjih državah;

4.

opredelitev ukrepov, potrebnih za reševanje skupine, če so izpolnjenji pogoji za reševanje, vključno s pravno in ekonomsko ločitvijo določenih funkcij ali poslovnih področij;

5.

opredelitev morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso navedeni v Uredbi 806/2014/EU ali tem zakonu, ki jih namerava Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine uporabiti za njeno reševanje;

6.

opredelitev možnosti financiranja ukrepov za reševanje skupine in morebitno shemo financiranja za namene reševanja, ter prikaz načel za razdelitev odgovornosti financiranja med viri financiranja v več državah članicah, pri čemer morajo ta načela temeljiti na poštenih in uravnoteženih merilih ter upoštevati pravila za določanje prispevka posameznih nacionalnih shem za financiranje reševanja in morebitne učinke na finančno stabilnost v vseh prizadetih državah članicah.

(3)

Banka Slovenije pri izdelavi načrta reševanja skupine iz prvega odstavka prejšnjega člena ne upošteva virov financiranja iz naslova:

1.

kakršne koli izredne javnofinančne pomoči, z izjemo uporabe shem financiranja ki so v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vzpostavljene za financiranje reševanja;

2.

kakršnega koli izrednega likvidnostnega posojila Banke Slovenije;

3.

kakršne koli druge izredne likvidnostne pomoči Banke Slovenije na podlagi nestandardiziranih pogojev glede na zavarovanje, trajanje in obrestne mere.

(4)

Načrt reševanja skupine ne sme nesorazmerno učinkovati na katero koli državo članico.

40. člen

(postopek pri izdelavi načrtov reševanja skupine, za katero je pristojna Banka Slovenije)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko od EU nadrejene družbe zahteva, da predloži vse informacije, ki so potrebne za izdelavo in izvajanje načrta reševanja skupine ter se nanašajo na zadevno EU nadrejeno družbo in v ustreznem obsegu na vsak subjekt v skupini, vključno s subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine z upoštevanjem zahtev glede varovanja zaupnosti informacij, določenih v tem zakonu, posreduje informacije iz prejšnjega odstavka naslednjim organom:

1.

organom za reševanje v državah članicah, pristojnim za ukrepe za reševanje podrejenih družb;

2.

organom za reševanje v državah članicah, kjer so pomembne podružnice;

3.

pristojnim organom, ki sodelujejo v kolegiju pristojnih organov v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi, pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja bančništvo;

4.

organom za reševanje v državah članicah, kjer imajo sedež subjekti iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;

5.

Evropskemu bančnemu organu.

(3)

Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine posreduje organom iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, vsebujejo vsaj informacije, pomembne za podrejene družbe ali pomembne podružnice. Informacije, ki jih Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine posreduje Evropskemu bančnemu organu, vsebujejo vse informacije, ki jih Evropski bančni organ potrebuje za izvajanje svojih nalog v zvezi z načrti reševanja skupin.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko posredovanje informacij o podrejenih družbah, ki imajo sedež v tretjih državah, pogojuje s soglasjem pristojnega organa ali organa za reševanje v tretji državi.

41. člen

(pristojnosti Banke Slovenije kot organa za reševanje na ravni skupine)

(1)

Banka Slovenije si kot organ za reševanje na ravni skupine prizadeva, da skupaj z organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe, v okviru kolegija za reševanje v štirih mesecih od posredovanja informacij v skladu s prejšnjim členom in po posvetovanju z vsakokrat pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine. Banka Slovenije skupno odločitev o načrtu reševanja skupine predloži EU nadrejeni družbi.

(2)

Če v štirih mesecih od posredovanja informacij v skladu s prejšnjim členom skupna odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta, Banka Slovenije sama sprejme odločitev v zvezi z načrtom reševanja skupine. Odločitev Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora upoštevati stališča in pridržke drugih organov za reševanje.

(3)

Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu bančnemu organu predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi lahko zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena, vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz drugega odstavka tega člena, če je eden ali več organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja po posredovanju informacij v skladu s prejšnjim členom in pred sprejetjem skupne odločitve na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije upošteva pri odločitvi na podlagi drugega odstavka tega člena in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od odločitve Evropskega bančnega organa. Če Evropski bančni organ odločitve o zadevi ne sprejme v enem mesecu, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(5)

Banka Slovenije zahteva prekinitev postopka odločanja Evropskega bančnega organa na podlagi prošnje iz prejšnjega odstavka, če oceni, da bi lahko zadeva vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.

(6)

Če posamezni organ za reševanje druge države članice, pristojen za reševanje podrejene družbe v skupini, oceni, da bi lahko zadeva vplivala na fiskalni položaj te države članice, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine ponovno oceni načrt za reševanje skupine, vključno z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(7)

Banka Slovenije lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pri sprejemanju in posodabljanju načrta reševanja skupine po svoji presoji v postopke izdelave in posodabljanja načrta reševanja skupine povabi tudi organe za reševanje iz tretjih držav, v katerih ima skupina podrejene družbe, finančne holdinge ali pomembne podružnice, če so izpolnjeni pogoji glede varovanja zaupnosti informacij v skladu tem zakonom.

42. člen

(pristojnosti Banke Slovenije kot organa za reševanje podrejene družbe v skupini)

(1)

Banka Slovenije si kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini oziroma kot organ za reševanje v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prizadeva, da skupaj z organom za reševanje na ravni skupine in drugimi organi za reševanje, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, v štirih mesecih po prejemu informacij v zvezi z načrtom reševanja skupine s strani organa za reševanje na ravni skupine in po posvetovanju z vsakokrat pristojnimi organi, vključno s pristojnimi organi držav članic, v katerih so pomembne podružnice, sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja skupine.

(2)

Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij s strani organa za reševanje na ravni skupine oziroma do sprejetja skupne odločitve na Evropski bančni organ v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU naslovi prošnjo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, razen če po posvetovanju s pristojnim ministrstvom oceni, da bi zadeva, o kateri obstaja nestrinjanje v postopku sprejemanja skupne odločitve iz prejšnjega odstavka, lahko vplivala na fiskalni položaj v Republiki Sloveniji.

(3)

Če v štirih mesecih po prejemu informacij s strani organa za reševanje na ravni skupine ni sprejeta skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena in organ za reševanje na ravni skupine sam sprejme odločitev o načrtu reševanja skupine, Banka Slovenije z upoštevanjem stališč in pridržkov drugih organov za reševanje subjektov v skupini sprejme in posodablja načrt reševanja za podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije odločitev obrazloži in navede razloge za nestrinjanje z načrtom reševanja skupine ter odločitev sporoči vsem organom za reševanje subjektov v skupini.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ali v zvezi s pomembno podružnico v Republiki Sloveniji prekine postopek odločanja iz prejšnjega odstavka, če je drug organ za reševanje subjekta v skupini do konca štirimesečnega obdobja po prejemu informacij s strani organa za reševanje na ravni skupine na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije upošteva pri odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od te odločitve. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5)

Banka Slovenije lahko skupaj z drugimi organi za reševanje subjektov v skupini iz držav članic, ki si v okviru postopka iz tretjega odstavka tega člena ne nasprotujejo, sprejme skupno odločitev v smislu prvega odstavka tega člena v zvezi z načrtom reševanja skupine, v katero so vključeni subjekti pod pristojnostjo teh organov za reševanje.

43. člen

(upoštevanje odločitev v zvezi z reševanjem subjektov v skupini)

Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve v zvezi z načrtom reševanja skupine ter odločitve posameznih organov za reševanje, ki jih ti organi sprejmejo v primeru, ko skupna odločitev ni bila sprejeta z upoštevanjem 41. in 42. člena tega zakona.

2.2.4 Poenostavljeni načrt reševanja

44. člen

(poenostavljeni načrt reševanja)

(1)

Banka Slovenije lahko za posamezno banko izdela poenostavljeni načrt reševanja, če po posvetovanju z Odborom za finančno stabilnost oceni, da propad banke verjetno ne bi povzročil pomembnejših negativnih posledic na delovanje finančnega trga, poslovanje drugih institucij, na pogoje financiranja ali širše gospodarstvo.

(2)

Pri oceni iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva naravo poslovanja, delniško strukturo, profil tveganja, velikost in statusno obliko, medsebojno povezanost z drugimi institucijami ali finančnim sistemom na splošno, obseg in zapletenosti dejavnosti ter opravljanje investicijskih storitev in poslov.

(3)

Banka Slovenije pri izdelavi poenostavljenega načrta reševanja določi:

1.

vsebino in podrobnosti poenostavljenega načrta reševanja, ki vključuje le posamezne elemente iz tretjega odstavka 36. člena tega zakona;

2.

posodabljanje načrta reševanja v časovnih intervalih, ki so lahko daljši od enega leta;

3.

informacije, ki jih predložijo banke v zvezi s poenostavljenim načrtom reševanja;

4.

stopnjo podrobnosti informacij in analiz, ki se upoštevajo pri oceni rešljivosti na podlagi 29. člena tega zakona.

(4)

Banka Slovenije se lahko v zvezi z banko, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, kadar koli odloči, da se pri posodobitvi načrta reševanja te banke ne upoštevajo poenostavitve iz prejšnjega odstavka.

(5)

Banka Slovenije lahko v zvezi z banko, za katero se v skladu s tem členom izdela poenostavljeni načrt reševanja, ne glede na poenostavitve iz tretjega odstavka tega člena sprejme katere koli ukrepe nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, ali ukrepe za reševanje, določene v tem zakonu.

2.2.5 Zahteva glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti

45. člen

(izpolnjevanje zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti)

(1)

Banka stalno zagotavlja kapital in kvalificirane obveznosti najmanj v obsegu, ki ga v skladu s tem členom določi Banka Slovenije.

(2)

Banka Slovenije posamezni banki z odredbo določi zahtevo za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti kot delež, ki ga predstavlja vsota kapitala in kvalificiranih obveznosti glede na vsoto kapitala in vseh obveznosti te banke.

(3)

Banka Slovenije pri določanju zahteve iz prejšnjega odstavka upošteva kapital in kvalificirane obveznosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

finančni instrument je izdan in v celoti vplačan,

2.

banka ni v položaju upnika glede obveznosti niti ni zagotovila kakršnega koli zavarovanja, jamstva ali garancije v zvezi s to obveznostjo,

3.

banka ni posredno ali neposredno financirala nakupa finančnih instrumentov,

4.

preostala zapadlost obveznosti je najmanj eno leto, pri čemer se za obveznosti, pri katerih ima upnik pravico zahtevati predčasno plačilo, kot zapadlost upošteva dan, ko lahko upnik prvič uveljavlja to pravico,

5.

obveznost ne izhaja iz izvedenega finančnega instrumenta in

6.

obveznost ne izhaja iz vloge, ki se v primeru stečaja banke razvrsti v skupino terjatev iz 1. do 3. točke drugega odstavka 207. člena tega zakona.

(4)

Obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov se pri izračunu vseh obveznosti banke upoštevajo pod pogojem, da so v zvezi s temi instrumenti nasprotni stranki priznane neomejene pravice izravnave.

(5)

Če se za obveznost uporablja pravo tretje države, lahko Banka Slovenije od banke zahteva, da predloži ustrezna dokazila, da bi bila tako na podlagi prava te tretje države, ob upoštevanju pogojev iz pogodbe, ki ureja dano obveznost, mednarodnih sporazumov o priznavanju postopkov za reševanje in drugih zadevnih dejavnikov, odločitev Banke Slovenije za odpis ali konverzijo te obveznosti v okviru izvajanja pooblastil na podlagi tega zakona priznana in izvršljiva. Če banka ne predloži ustreznih dokazil v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prvega stavka tega odstavka, se navedene obveznosti ne upoštevajo za izpolnjevanje zahteve za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(6)

Banka Slovenije pri določitvi zahteve iz drugega odstavka tega člena upošteva zlasti naslednja merila:

1.

da se zagotovi, da bo banka rešljiva z uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti, na način, ki zagotavlja uresničitev ciljev reševanja;

2.

da se zagotovi zadosten obseg kapitala in kvalificiranih obveznosti banke, ki omogoča, da se z uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov oziroma kvalificiranih obveznosti zagotovi pokrivanje izgub banke in doseganje zahtevanega količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini, ki zagotavlja nadaljevanje izvajanja dejavnosti banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in ohranja zadostno tržno zaupanje v banko;

3.

da se zagotovi, da ima banka, pri kateri je v načrtu reševanja predvidena možnost, da se določene kategorije kvalificiranih obveznosti izključijo iz uporabe instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti ali da se določene kategorije kvalificiranih obveznosti v celoti prenesejo na prevzemnika z uporabo instrumenta reševanja, ki vključuje delni prenos, zadosten obseg drugih kvalificiranih obveznosti, ki omogočajo, da se z uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti zagotovi pokrivanje izgub banke in doseganje zahtevanega količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini, ki zagotavlja nadaljevanje izvajanja dejavnosti banke v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in ohranja zadostno tržno zaupanje v banko;

4.

velikost, poslovni model, model refinanciranja in profil tveganosti banke;

5.

obseg sredstev, ki bi jih v skladu s 133. členom tega zakona k financiranju reševanja prispeval sistem jamstva za vloge;

6.

obseg morebitnih negativnih učinkov na stabilnost finančnega sistema, ki bi nastali kot posledica propada banke, med drugim zaradi prepletenosti poslovanja banke s poslovanjem drugih institucij ali preostalim finančnim sistemom.

46. člen

(raven izpolnjevanja zahteve za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti)

(1)

Banka ves čas izpolnjuje zahtevo za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo določi Banka Slovenije v skladu s prejšnjim členom, na posamični podlagi.

(2)

Banka Slovenije lahko subjektu iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona z odredbo odredi izpolnjevanje zahteve za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti na posamični podlagi.

(3)

EU nadrejena družba s sedežem v Republiki Sloveniji poleg zahteve, določene na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, izpolnjuje zahtevo za minimalno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi, ki jo z upoštevanjem postopka, določenega v 41. členu tega zakona, določi Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine lahko v celoti opusti zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena v zvezi z EU nadrejeno banko, če:

1.

EU nadrejena banka izpolnjuje zahtevo za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti na konsolidirani podlagi, določeno v skladu s 47. členom tega zakona;

2.

je EU nadrejena banka v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Uredbe 575/2013/EU v celoti oproščena uporabe zahtev glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični podlagi.

(5)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke lahko v celoti opusti zahtevo iz prvega odstavka tega člena v zvezi s to podrejeno banko, če:

1.

je njena nadrejena banka ustanovljena v Republiki Sloveniji;

2.

je podrejena banka vključena v nadzor nadrejene banke na konsolidirani podlagi;

3.

nadrejena banka v Republiki Sloveniji, ki ni EU nadrejena družba, zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjuje na subkonsolidirani podlagi;

4.

ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšni prenos kapitala ali poravnavo obveznosti podrejene banke s strani nadrejene banke;

5.

nadrejena banka izpolni zahteve pristojnega organa glede preudarnega upravljanja podrejene banke in z dovoljenjem pristojnega organa jamči za obveznosti podrejene banke ali če so tveganja v podrejeni banki zanemarljiva;

6.

postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene banke zajemajo podrejeno banko;

7.

ima nadrejena banka več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu podrejene banke, ali če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa podrejene banke;

8.

je ta podrejena banka v skladu s prvim odstavkom 7. člena Uredbe 575/2013/EU v celoti oproščena uporabe zahtev glede izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični podlagi.

47. člen

(določanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti EU nadrejene družbe na konsolidirani podlagi)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine si prizadeva, da skupaj z organi za reševanje iz drugih držav članic, pristojnimi za podrejene družbe v skupini, ter po posvetovanju z njihovimi pristojnimi organi, v štirih mesecih sprejme skupno odločitev o zahtevi za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo na konsolidirani podlagi izpolnjuje EU nadrejena družba s sedežem v Republiki Sloveniji, pri čemer se za določanje te zahteve upoštevajo merila iz šestega odstavka 45. člena tega zakona in dejstvo, ali se podrejene družbe v tretji državi z upoštevanjem načrta reševanja rešujejo ločeno od drugih subjektov v skupini.

(2)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine posreduje obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka EU nadrejeni družbi.

(3)

Če v štirih mesecih skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine sama sprejme odločitev o zahtevi za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena družba. Odločitev Banke Slovenije mora biti obrazložena ter mora upoštevati zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jih za podrejene družbe določijo drugi organi za reševanje.

(4)

Banka Slovenije lahko kot organ za reševanje na ravni skupine v zvezi s skupno odločitvijo iz prvega odstavka tega člena Evropskemu bančnemu organu v primeru iz prejšnjega odstavka predloži prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če je zahteva glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za podrejeno družbo, ki jo namerava določiti organ za reševanje te podrejene družbe, znotraj ene odstotne točke zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena družba.

(5)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prekine postopek odločanja iz tretjega odstavka tega člena, če je eden ali več organov za reševanje, pristojnih za reševanje podrejenih družb, do konca štirimesečnega obdobja na Evropski bančni organ naslovil prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(6)

Če Evropski bančni organ na podlagi prošnje iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena v enem mesecu sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije upošteva pri svoji odločitvi na podlagi tretjega odstavka tega člena. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu, Banka Slovenije sprejme odločitev v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(7)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine skupaj z drugimi organi za reševanje zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ali odločitev, sprejeta na podlagi tretjega odstavka tega člena, redno preverja in po potrebi posodablja.

48. člen

(določanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti podrejene družbe)

(1)

Banka Slovenije kot organ za reševanje družbe, podrejene EU nadrejeni družbi s sedežem v drugi državi članici, si prizadeva, da skupaj z organi za reševanje, pristojnimi za subjekte v skupini, v štirih mesecih sprejme skupno odločitev o zahtevi za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na posamični podlagi izpolnjevati podrejena družba v skupini, pri čemer se za določanje te zahteve upoštevajo:

1.

merila iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, zlasti velikost, poslovni model in profil tveganja podrejene družbe, vključno z njenim kapitalom;

2.

zahteva za zagotavljanje minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora z upoštevanjem prejšnjega člena na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena družba.

(2)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe obrazloženo skupno odločitev iz prejšnjega odstavka posreduje podrejeni družbi.

(3)

Če v štirih mesecih skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ni sprejeta, Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe sama sprejme odločitev glede zahteve za minimalno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na posamični podlagi izpolnjevati podrejena družba, ter pri tem upošteva stališča in pridržke organa za reševanje na ravni skupine.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe prekine postopek odločanja na podlagi prejšnjega odstavka, če organ za reševanje na ravni skupine do konca štirimesečnega obdobja na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU. Če Evropski bančni organ v enem mesecu sprejme odločitev o zadevi, jo Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe upošteva pri odločitvi na podlagi prejšnjega odstavka. Če Evropski bančni organ ne sprejme odločitve o zadevi v enem mesecu, Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe sprejme odločitev v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5)

Banka Slovenije lahko do konca štirimesečnega obdobja in do sprejetja skupne odločitve iz prvega odstavka tega člena na Evropski bančni organ naslovi prošnjo za pomoč pri skupni odločitvi v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU, razen če je zahteva glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti za podrejeno družbo, ki jo namerava določiti Banka Slovenije za to podrejeno družbo, znotraj ene odstotne točke zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo mora na konsolidirani podlagi izpolnjevati EU nadrejena družba, ki je določena z upoštevanjem prejšnjega člena.

(6)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe zagotovi, da se skupna odločitev iz prvega odstavka tega člena ali odločitev, sprejeta na podlagi tretjega odstavka tega člena, redno preverja in po potrebi posodablja.

49. člen

(upoštevanje odločitev glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti)

Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve iz 47. in 48. člena tega zakona ter odločitve organov za reševanje iz drugih držav članic, ki jih ti organi sprejmejo z upoštevanjem navedenih postopkov, kadar skupne odločitve niso dosežene.

50. člen

(izpolnjevanje zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti s pogodbenimi instrumenti za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti)

(1)

Banka Slovenije lahko odloči, da subjekt reševanja zahtevo glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena na podlagi odločitve iz 45. do 48. člena tega zakona, delno izpolni s pogodbenimi instrumenti za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena.

(2)

Kot pogodbeni instrument za odpis in konverzijo kvalificiranih obveznosti se šteje instrument, za katerega Banka Slovenije ugotovi, da:

1.

vsebuje pogodbeno ureditev, ki v primeru odločitve Banke Slovenije kot organa za reševanje, da bo za zadevno banko uporabila instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti, omogoča odpis ali konverzijo pogodbene obveznosti v ustreznem obsegu, preden se odpišejo ali konvertirajo druge kvalificirane obveznosti, in

2.

zanj velja zavezujoč dogovor, zaveza ali predpis o podrejenosti, na podlagi katerih se v primeru stečaja banke pri poplačilu obravnava za drugimi kvalificiranimi obveznostmi in ga ni mogoče odplačati, dokler niso v celoti poravnane druge neporavnane kvalificirane obveznosti.

(3)

Odločitev iz prvega odstavka tega člena se vključi v načrt reševanja.

51. člen

(preverjanje izpolnjevanja zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti)

(1)

Banka Slovenije redno preverja ustreznost zahteve glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jo sprejme na podlagi 45. do 48. člena tega zakona in prejšnjega člena, hkrati z izdelavo oziroma posodobitvijo načrta za reševanje.

(2)

Banka Slovenije preverja izpolnjevanje zahtev glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti ter ustreznost pogodbenih instrumentov iz prejšnjega člena.

(3)

Banka Slovenije v sodelovanju s pristojnimi organi obvesti Evropski bančni organ o zahtevi glede minimalne višine kapitala in kvalificiranih obveznosti na posamični ali konsolidirani podlagi iz 45. in 48. člena tega zakona, ter tudi o odločitvi iz prejšnjega člena, sprejeti za subjekt reševanja.

2.2.6 Ukrepi za odpravo kršitev zahtev za rešljivost banke

52. člen

(odredba o odpravi kršitev)

(1)

Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri subjektu reševanja podane ali bodo verjetno podane kršitve tega zakona v zvezi s pogoji in zahtevami za rešljivost banke, vključno z zahtevami, ki jih v skladu s tem zakonom določi Banka Slovenije, z odredbo naloži subjektu reševanja ali odgovorni osebi subjekta reševanja, da preneha z določenimi ravnanji ali izvede ustrezne ukrepe, s katerimi se v določenem roku odpravi ugotovljena kršitev ali prepreči nastanek kršitve (v nadaljnjem besedilu: odredba o odpravi kršitev).

(2)

Banka Slovenije v odredbi o odpravi kršitev določi rok, v katerem subjekt reševanja oziroma odgovorna oseba predloži pisno poročilo, v katerem opiše sprejete ukrepe in predloži ustrezna dokazila o odpravi ali preprečitvi nastanka kršitev.

53. člen

(dodatni ukrepi)

(1)

Banka Slovenije lahko z odredbo o odpravi kršitev subjektu reševanja naloži enega ali več dodatnih ukrepov za odpravo kršitev, kadar so pri subjektu podane naslednje kršitve:

1.

subjekt reševanja ni posredoval informacij, ki se na podlagi tega zakona ali Uredbe 806/2014/EU zahtevajo v zvezi s pripravo ali posodobitvijo načrta za reševanje ali ocene rešljivosti;

2.

organ upravljanja subjekta reševanja ni obvestil Banke Slovenije v skladu s 57. členom tega zakona, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel.

(2)

Dodatni ukrepi iz prejšnjega odstavka vključujejo:

1.

začasno prepoved izvajanja pooblastil posameznega ali vseh članov organa upravljanja ali članov višjega vodstva subjekta reševanja ali drugih odgovornih oseb, ki so pri subjektu reševanja odgovorne za opravljanje določenih funkcij ali pooblastil, v zvezi s katerimi so ugotovljene kršitve;

2.

javno obvestilo o vrsti kršitve ter identiteti subjekta reševanja in odgovorne osebe, ki se objavi v vsaj enem dnevnem časopisu ali drugem mediju, ki izhaja ali je dostopen javnosti na celotnem območju Republike Slovenije.

54. člen

(razkritje informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja)

Banka Slovenije razkrije informacije o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja v skladu z določbami zakona, ki ureja bančništvo, ki določajo pravila razkritja informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja.

2.3 Skupne določbe za uporabo ukrepov za reševanje

2.3.1 Pogoji za reševanje

55. člen

(pogoji za reševanje)

(1)

Banka Slovenije uporabi ukrepe za reševanje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

banka propada ali bo verjetno propadla z upoštevanjem razlogov iz 56. člena tega zakona,

2.

niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad banke v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z ukrepi zgodnjega posredovanja v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov v skladu s tem zakonom in

3.

ukrepi za reševanje so potrebni zaradi zaščite javnega interesa.

(2)

Za namen ugotavljanja pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka se upoštevajo ugotovitve Banke Slovenije pri izvajanju nalog nadzora ali Evropske centralne banke, kadar je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU odgovorna za izvajanje nalog nadzora nad banko, da so pri banki podani razlogi za propad, kot so določeni v 56. členu tega zakona.

(3)

Za namen ugotavljanja pogojev iz 2. točke prvega odstavka tega člena se ne zahteva predhodna uporaba ukrepov za zgodnje posredovanje ali drugih ukrepov nadzora na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.

(4)

Za namen ugotavljanja pogojev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje, da je ukrep za reševanje v javnem interesu, če je ukrep potreben in sorazmeren za uresničitev enega ali več ciljev reševanja iz 26. člena tega zakona in če v postopku prisilnega prenehanja banke teh ciljev ne bi bilo mogoče doseči v enaki meri.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije uporabi instrument za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, kadar je v zvezi s subjektom reševanja izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

1.

če Banka Slovenije v okviru izvajanja svojih pristojnosti ugotovi, da brez uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov subjekt reševanja ne bo več sposoben uspešno poslovati,

2.

če je kapitalske instrumente izdala podrejena institucija in se ti upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični in konsolidirani podlagi, ter je sprejeta skupna odločitev, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov,

3.

če je kapitalske instrumente izdala nadrejena družba in se ti upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični podlagi na ravni nadrejene družbe ali na konsolidirani podlagi, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine pa ugotovi, da skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če se v zvezi z navedenimi instrumenti ne izvede odpis ali konverzija kapitalskih instrumentov, ali

4.

subjekt reševanja potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen v primeru iz tretje alineje 4. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona.

(6)

Za namene iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje, da subjekt reševanja ali skupina ne bo več sposobna uspešno poslovati, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1.

subjekt reševanja ali skupina propada ali bo verjetno propadla z upoštevanjem razlogov iz 56. člena tega zakona in

2.

niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni brez uporabe instrumenta odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov, niti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov ali z ukrepi za zgodnje posredovanje.

(7)

Če kapitalske instrumente izda podrejena družba in se ti instrumenti upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični in konsolidirani podlagi, je Banka Slovenije v zvezi s podrejeno družbo pristojna za ugotavljanje:

1.

pogojev iz 1. točke petega odstavka tega člena: če ima podrejena družba, ki je izdala navedene instrumente, sedež v Republiki Sloveniji;

2.

pogojev iz 2. točke petega odstavka tega člena v zvezi s skupno odločitvijo: če je Banka Slovenije konsolidacijski nadzornik v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali če je Banka Slovenije pristojna za reševanje podrejene družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

(8)

Banka Slovenije v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 2. do 4. točke petega odstavka tega člena v primeru skupine, ki deluje v več državah članicah, upošteva morebitni učinek uporabe ukrepa odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov v vseh državah članicah, kjer skupina deluje.

56. člen

(razlogi za propad)

(1)

Za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje na podlagi prejšnjega člena se šteje, da banka propada ali bo verjetno propadla, če Banka Slovenije pri opravljanju nadzora nad banko, ali Evropska centralna banka, kadar pri opravljanju nalog nadzora, za katere je pristojna v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, ugotovi enega ali več od naslednjih razlogov:

1.

podani so razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bodo ti podani v bližnji prihodnosti, zlasti če je banka ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital;

2.

sredstva banke so manjša od njenih obveznosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;

3.

banka ni sposobna poplačati svojih dolgov ali drugih obveznosti ob njihovi zapadlosti oziroma obstajajo objektivni dokazi, da bo ta razlog podan v bližnji prihodnosti;

4.

banka potrebuje izredno javnofinančno pomoč, razen če se ta pomoč zagotovi z namenom, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji, v obliki:

-

jamstva države za zavarovanje likvidnostnih posojil, ki jih banki odobri Banka Slovenije;

-

jamstva države za novonastale obveznosti banke;

-

vplačila kapitala oziroma kapitalskih instrumentov banke po cenah in pogojih, ki ne dajejo prednosti banki, pri kateri ob odobritvi vplačila niso podane okoliščine iz 1. do 3. točke tega odstavka oziroma niso izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov v skladu s tem zakonom.

(2)

Ukrepi iz 4. točke prejšnjega odstavka se ne upoštevajo kot razlog za propad banke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

ukrepi so uporabljeni kot previdnostni in začasni ter so po svojih učinkih sorazmerni glede na potrebo, da se prepreči resna motnja v gospodarstvu in ohrani stabilnost finančnega sistema;

2.

ukrepi se uporabijo v solventni banki, v skladu s pravili Evropske unije o državni pomoči;

3.

ukrepi se ne uporabijo za pokrivanje izgub, ki jih je ustvarila ali jih bo verjetno ustvarila banka v bližnji prihodnosti;

4.

ukrepi za vplačilo kapitala oziroma kapitalskih instrumentov iz tretje alineje 4. točke prejšnjega odstavka se uporabijo izključno za namene odpravljanja kapitalskega primanjkljaja, ugotovljenega v okviru obremenitvenih testov, pregleda kakovosti sredstev ali drugih podobnih postopkov, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in Uredbo 1024/2013/EU opravlja Banka Slovenije, Evropska centralna banka ali Evropski bančni organ.

(3)

Za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje v zvezi s subjektom reševanja iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona se šteje, da subjekt reševanja propada ali bo verjetno propadel, če pri tem subjektu nastopi vsaj ena od okoliščin iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Kadar se v skladu s tem zakonom za odločitev glede uporabe ukrepov za reševanje ugotavljajo okoliščine propadanja skupine, se šteje, da skupina propada ali bo verjetno propadla, če krši bonitetne zahteve na konsolidirani podlagi ali obstajajo objektivni dokazi, da jih bo v bližnji prihodnosti kršila, ter bodo s tem podani razlogi za ukrepanje ustreznih organov, zlasti če je skupina ustvarila ali bo ustvarila izgubo, zaradi katere se bo v celoti ali pretežnem delu zmanjšal njen kapital.

57. člen

(dolžnost obveščanja in poročanja o razlogih za propad)

(1)

Organ upravljanja banke ali drugega subjekta iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona Banko Slovenije nemudoma obvesti, če meni, da banka ali drug subjekt iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona propada ali bo verjetno propadel, z upoštevanjem razlogov iz prejšnjega člena.

(2)

Banke in drugi subjekti iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona na zahtevo Banke Slovenije posredujejo poročila, informacije in dokumentacijo v zvezi z okoliščinami iz prejšnjega člena. Zadevna poročila, informacije in dokumentacijo lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov organov upravljanja in oseb, zaposlenih pri banki oziroma subjektu iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona.

58. člen

(obveščanje drugih organov o nastanku razlogov za propad)

(1)

Ko Banka Slovenije v zvezi s subjektom reševanja ugotovi, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo razlogi za propad v ustreznem roku verjetno odpravljeni, zlasti z upoštevanjem alternativnih ukrepov zasebnega sektorja, nadzornih ukrepov, vključno z zgodnjim posredovanjem v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, oziroma z odpisom ali konverzijo ustreznih kapitalskih instrumentov v skladu s tem zakonom, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:

1.

ATVP, kadar je pristojna za nadzor investicijskega podjetja;

2.

enotnemu odboru za reševanje, kadar je pristojen za izvajanje nalog in pooblastil v zvezi z reševanjem na podlagi Uredbe 806/2014/EU ali se zahteva udeležba sheme za financiranje reševanja na podlagi navedene uredbe;

3.

Evropski centralni banki;

4.

pristojnemu organu in organu za reševanje v državi članici, kjer je ustanovljena podružnica banke ali drugega subjekta;

5.

Odboru za makrobonitetni nadzor in ESRB;

6.

pristojnemu ministrstvu.

(2)

Če Banka Slovenije ugotovi okoliščine iz prejšnjega odstavka v zvezi s kreditno institucijo ali subjektom iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, ki ima sedež v drugi državi članici, to ugotovitev nemudoma sporoči naslednjim organom:

1.

pristojnemu organu in konsolidacijskemu nadzorniku;

2.

organu za reševanje institucije ali subjekta in po potrebi organu za reševanje na ravni skupine;

3.

pristojnemu organu države, v kateri je ustanovljena podružnica zadevne institucije ali subjekta.

(3)

Banka Slovenije v zvezi z obveščanjem iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov in informacij.

59. člen

(pogoji za reševanje finančnih institucij in holdingov)

(1)

Banka Slovenije lahko sprejme ukrepe za reševanje v zvezi s finančno institucijo iz 2. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, če so v zvezi s to finančno institucijo in tudi v zvezi z nadrejeno družbo, nad katero pristojni organ izvaja nadzor na konsolidirani podlagi, izpolnjeni pogoji za reševanje iz 55. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije sprejme ukrepe za reševanje v zvezi s holdingom iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, če so v zvezi s holdingom in tudi z eno ali več podrejenimi kreditnimi institucijami s sedežem v državi članici izpolnjeni pogoji za reševanje iz 55. člena tega zakona ali če za podrejeno kreditno institucijo tretje države pristojni organ ugotovi, da izpolnjuje pogoje za reševanje v skladu s pravom tretje države, primerljive s pogoji za reševanje iz 55. člena tega zakona.

(3)

Če so podrejene kreditne institucije mešanega poslovnega holdinga v neposredni ali posredni lasti vmesnega finančnega holdinga, Banka Slovenije sprejme ukrepe za reševanje v zvezi z reševanjem skupine v razmerju do vmesnega finančnega holdinga, ne pa v razmerju do mešanega poslovnega holdinga.

(4)

Banka Slovenije lahko ob upoštevanju prejšnjega odstavka, ne glede na dejstvo, da holding iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona ne izpolnjuje pogojev za reševanje v skladu s tem zakonom, sprejme ukrepe za reševanje v zvezi s tem holdingom, če:

1.

so v zvezi z eno ali več podrejenimi kreditnimi institucijami s sedežem v državi članici izpolnjeni pogoji za reševanje, kot so opredeljeni v 55. členu tega zakona,

2.

je stanje sredstev in obveznosti podrejenih kreditnih institucij iz prejšnje točke tako, da njihov propad ogroža skupino kot celoto, in

3.

je ukrep za reševanje v zvezi s tem holdingom potreben za reševanje ene ali več teh podrejenih kreditnih institucij ali za reševanje skupine kot celote.

(5)

Banka Slovenije lahko v zvezi z reševanjem holdinga iz 3. ali 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena, na podlagi predhodnega dogovora z organi za reševanje iz drugih držav članic, pristojnih za reševanje podrejenih institucij oziroma za reševanje holdingov, ki imajo sedež v teh državah, odloči, da se znotrajskupinski prenosi kapitala ali izgub med subjekti, vključno z izvajanjem pooblastil za odpis ali konverzijo, ne upoštevajo pri ocenjevanju, ali so v zvezi z eno ali več podrejenimi institucijami izpolnjeni pogoji za reševanje.

60. člen

(ugotavljanje pogojev za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov v zvezi s podrejeno banko)

(1)

Banka Slovenije v primeru podrejene banke, ki je izdala kapitalske instrumente, ki se upoštevajo za namene izpolnjevanja kapitalskih zahtev na posamični in konsolidirani podlagi, pred odločitvijo glede obstoja pogojev za uporabo instrumenta za odpis in konverzijo kapitalskih instrumentov iz petega odstavka 55. člena tega zakona obvesti:

1.

glede pogojev iz 2. do 4. točke petega odstavka 55. člena tega zakona: konsolidacijskega nadzornika ali drug organ v državi članici konsolidacijskega nadzornika, pristojen za ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona v zvezi z nadrejeno družbo;

2.

glede pogojev iz 3. točke petega odstavka 55. člena tega zakona: organ države članice, ki je v skladu s predpisi te države pristojen za ugotavljanje sposobnosti uspešnega poslovanja podrejene družbe v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi, ki ima sedež v tej državi članici.

(2)

Banka Slovenije obvestilu iz prejšnjega odstavka priloži obrazložitev glede razlogov za začetek postopka za ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi.

(3)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke po posvetovanju s pristojnimi organi, ki jim je bilo poslano obvestilo iz prvega odstavka tega člena, oceni:

1.

ali obstaja ustrezen in izvedljiv alternativni ukrep, ki bi nadomestil uporabo ukrepa za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov, in

2.

ali obstajajo realne možnosti, da bodo razlogi za uporabo ukrepa za odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov v ustreznem roku odpravljeni, če bi bil izveden alternativni ukrep.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena, ki ga posreduje organ za reševanje podrejene družbe, vsem organom za reševanje, pristojnim za reševanje subjektov v skupini, posreduje mnenje o okoliščinah iz prejšnjega odstavka. Alternativni ukrepi iz prejšnjega odstavka vključujejo ukrepe nadzora in ukrepe zgodnjega posredovanja, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja bančništvo, ter prenos sredstev ali kapitala iz nadrejene družbe.

(5)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke po posvetovanju z organi, ki jim je posredovala obvestilo iz prvega odstavka tega člena, oceni, da obstaja en ali več alternativnih ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena, v okviru svojih pristojnosti zagotovi, da se ti ukrepi izvedejo.

(6)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene banke v zvezi z ugotavljanjem pogojev iz 2. do 4. točke petega odstavka 55. člena tega zakona po posvetovanju z organi, ki jim je posredovala obvestilo iz prvega odstavka tega člena, oceni, da alternativni ukrepi iz tretjega odstavka tega člena ne obstajajo, odloči, ali je ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi ustrezno. Če Banka Slovenije odloči o začetku postopka za ugotavljanje pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona pri podrejeni družbi, o tem nemudoma obvesti organe držav članic in si prizadeva za sprejetje skupne odločitve v skladu s 63. členom tega zakona.

(7)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe, v zvezi s katero je v skladu s 63. členom tega zakona sprejeta skupna odločitev glede obstoja pogojev iz petega odstavka 55. člena tega zakona, nemudoma uporabi ukrep odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov te podrejene družbe.

61. člen

(skupna odločitev v zvezi z ugotavljanjem pogojev za reševanje v zvezi s podrejeno družbo)

(1)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe ugotovi, da podrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje iz prvega odstavka 55. ali 59. člena tega zakona, posreduje organu za reševanje na ravni skupine, konsolidacijskemu nadzorniku in članom kolegija za reševanje, pristojnega za zadevno skupino, naslednje informacije:

1.

ugotovitev, da podrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje;

2.

podatke o ukrepih za reševanje ali ukrepih v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ki jih namerava uporabiti v zvezi s podrejeno družbo.

(2)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe odloči o začetku reševanja in uporabi ukrepov za reševanje, o katerih je obvestila organe v skladu s prejšnjim odstavkom, ko:

1.

organ za reševanje na ravni skupine po posvetovanju z drugimi člani kolegija za reševanje oceni, da učinki predvidenih ukrepov za reševanje ali ukrepov v okviru običajnega insolvenčnega postopka verjetno ne bodo povzročili nastanka razlogov za reševanje drugih subjektov v skupini, ki imajo sedež v drugi državi članici, ali

2.

organ za reševanje na ravni skupine v 24 urah ali v daljšem dogovorjenem obdobju po prejetju informacij iz prejšnjega odstavka ne predloži ocene iz prejšnje točke.

(3)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine prejme informacijo organa za reševanje druge države članice glede okoliščin iz prvega odstavka tega člena v zvezi s podrejeno družbo, ki ima sedež v tej državi članici, po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni posledice, ki bi jih načrtovani ukrepi za reševanje ali ukrepi v okviru običajnih insolvenčnih postopkov imeli na skupino in subjekte v skupini, ki imajo sedež v drugih državah članicah, zlasti ali bi bili zaradi teh učinkov lahko podani pogoji za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v drugi državi članici.

(4)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni, da učinki ukrepov, ki jih načrtuje organ za reševanje podrejene družbe, verjetno ne bi povzročili nastanka pogojev za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v drugi državi članici, o tem seznani organ za reševanje, ki je obvestilo predložil.

(5)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine po posvetu z drugimi člani kolegija za reševanje oceni, da bi učinki ukrepov, ki jih načrtuje organ za reševanje podrejene družbe, verjetno povzročili nastanek pogojev za reševanje v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v drugi državi članici, v 24 urah po prejemu informacije iz tretjega odstavka tega člena kolegiju za reševanje predloži predlog sheme za reševanje skupine skladno s 63. členom tega zakona. Rok za predložitev predloga sheme reševanja se lahko podaljša s privolitvijo organa za reševanje podrejene družbe, ki je informacijo predložil.

62. člen

(skupna odločitev v zvezi z ugotavljanjem pogojev za reševanje v zvezi z nadrejeno družbo)

(1)

Če Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine oceni, da EU nadrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje iz prvega odstavka 55. ali 59. člena tega zakona, organom za reševanje, ki so člani kolegija za reševanje, nemudoma posreduje naslednje informacije:

1.

ugotovitev, da nadrejena družba izpolnjuje pogoje za reševanje;

2.

podatke o ukrepih za reševanje ali ukrepih v okviru običajnega insolvenčnega postopka, ki jih namerava uporabiti v zvezi z nadrejeno družbo.

(2)

Ukrepi iz 2. točke prejšnjega odstavka lahko vključujejo tudi predlog sheme za reševanje skupine, izdelane v skladu s 63. členom tega zakona, v katerem koli od naslednjih primerov:

1.

zaradi načrtovanih ukrepov za reševanje ali drugih ukrepov na ravni nadrejene družbe bodo v zvezi s subjektom v skupini, ki ima sedež v drugi državi članici, verjetno izpolnjeni pogoji za reševanje;

2.

ukrepi za reševanje ali drugi ukrepi na ravni nadrejene družbe ne zadoščajo za stabilizacijo razmer ali najverjetneje ne bodo mogli zagotoviti zadovoljivih rezultatov;

3.

pristojni organ za reševanje podrejene družbe v skupini ugotovi, da ena ali več podrejenih družb izpolnjujejo pogoje za reševanje;

4.

ukrepi za reševanje ali drugi ukrepi na ravni nadrejene družbe bodo koristili podrejenim družbam v skupini tako, da je uporaba sheme za reševanje skupine ustrezna rešitev.

(3)

Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena ne vključujejo sheme za reševanje skupine, Banka Slovenije kot organ za reševanje na ravni skupine po posvetovanju s člani kolegija za reševanje sprejme odločitev o ukrepih. Pri svoji odločitvi Banka Slovenije upošteva:

1.

obstoječe načrte reševanja in jim sledi, razen če organi za reševanje podrejenih družb ob upoštevanju okoliščin primera ocenijo, da bodo cilji reševanja lažje doseženi z ukrepi, ki v načrtih za reševanje niso predvideni, in

2.

finančno stabilnost zadevnih držav članic.

(4)

Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v primeru obvestila iz prvega odstavka tega člena v okviru kolegija za reševanje pri posvetovanju s pristojnim organom za reševanje na ravni skupine in pri sprejemanju skupne odločitve v zvezi s shemo reševanja skupine, kadar je predlagana, upošteva možne učinke načrtovanih ukrepov za podrejene družbe s sedežem v Republiki Sloveniji ter predlaga ustrezne ukrepe, da se odpravijo ali zmanjšajo morebitni negativni učinki ukrepov, ki se izvajajo na ravni nadrejene družbe, na delovanje finančnega sistema v Republiki Sloveniji.

63. člen

(shema za reševanje skupine)

(1)

Shema za reševanje skupine se sprejme v obliki skupne odločitve organa za reševanje na ravni skupine in organov za reševanje drugih držav članic, odgovornih za reševanje podrejenih družb, ki so vključene v shemo za reševanje skupine, ter:

1.

upošteva obstoječe načrte za reševanje posameznih subjektov v skupini, razen če organi za reševanje glede na okoliščine primera ocenijo, da bodo cilji reševanja učinkoviteje doseženi z ukrepi, ki niso predvideni v načrtih za reševanje,

2.

predstavi ukrepe za reševanje, ki bi jih morali posamezni organi za reševanje izvesti v zvezi z EU nadrejeno družbo ali z določenimi subjekti v skupini, da se dosežejo cilji reševanja,

3.

pojasni način usklajevanja ukrepov za reševanje in

4.

določi finančni načrt, ki upošteva načrt reševanja skupine, načela za delitev odgovornosti glede financiranja ukrepov za reševanje, vključno z uporabo shem za financiranje reševanja.

(2)

Če se Banka Slovenije kot organ za reševanje podrejene družbe v skupini ne strinja s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, ali če meni, da so zaradi finančne stabilnosti poleg predlaganih ukrepov v shemi za reševanje skupine ali ukrepov za reševanje v zvezi z določenimi subjekti v skupini potrebni tudi drugi ukrepi, mora podrobno utemeljiti, zakaj se s shemo za reševanje skupine ne strinja. Pri utemeljitvi ustrezno upošteva možne vplive na finančno stabilnost v Republiki Sloveniji in možne posledice ukrepov za druge subjekte v skupini glede na obstoječe načrte za reševanje. Banka Slovenije utemeljitev predloži organu za reševanje na ravni skupine in drugim organom za reševanje, ki jih shema za reševanje skupine zajema, ter hkrati sporoči, katere ukrepe želi sprejeti.

(3)

Če se Banka Slovenije in drugi posamezni organi za reševanje, odgovorni za reševanje subjektov v skupini, ne strinjajo s shemo za reševanje skupine, ki jo predlaga organ za reševanje na ravni skupine, lahko Banka Slovenije skupaj z drugimi organi za reševanje sprejme skupno odločitev o shemi za reševanje skupine, v katero so zajeti subjekti, ki imajo sedež v teh državah članicah. Banka Slovenije in drugi pristojni organi za reševanje lahko pri Evropskem bančnem organu zaprosijo za pomoč pri sprejemanju skupne odločitve v skladu z 19. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(4)

Kadar se ne uporabi shema za reševanje skupine in organi za reševanje izvedejo ukrepe za reševanje v zvezi s katerim koli subjektom v skupini, Banka Slovenije v okviru kolegija za reševanje sodeluje z navedenimi organi za reševanje, ki so sprejeli ukrepe za reševanje, zato da se vzpostavi usklajena strategija reševanja za vse subjekte v skupini, ki propadajo ali bodo verjetno propadli.

(5)

Banka Slovenije redno in izčrpno obvešča člane kolegija za reševanje o napredku pri izvajanju ukrepov za reševanje.

64. člen

(upoštevanje odločitev glede sheme reševanja skupine)

(1)

Banka Slovenije upošteva kot dokončne skupne odločitve, sprejete v skladu z drugim in četrtim odstavkom prejšnjega člena, ter odločitve, ki jih sprejmejo drugi organi za reševanje, če skupna odločitev ni bila sprejeta.

(2)

Banka Slovenije vse ukrepe na podlagi odločitev iz prejšnjega odstavka izvede brez odlašanja in ob ustreznem upoštevanju nujnosti.

65. člen

(pogoji za uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema)

(1)

Državni ukrepi, ki v skladu s predpisi omogočajo izredno javnofinančno pomoč za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, ki se dodeli subjektom v okviru ukrepov za reševanje ali neposrednih ukrepov, zato da se prepreči propad subjekta reševanja, se izvedejo ob tesnem sodelovanju pristojnega ministrstva ali vlade in Banke Slovenije.

(2)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se uporabijo kot zadnja možnost, potem ko se ocenijo in v največji možni meri izkoristijo drugi instrumenti za reševanje, na podlagi odločitve, ki jo v skladu s predpisi sprejme pristojno ministrstvo ali vlada po posvetovanju z Banko Slovenije.

(3)

Ukrepi iz prvega odstavka tega člena se izvedejo le, če so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za reševanje ter pristojno ministrstvo ali vlada in Banka Slovenije ocenita, da je dodatno izpolnjen vsaj eden od pogojev:

1.

uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za preprečevanje velikega negativnega vpliva na finančno stabilnost ali

2.

uporaba instrumentov za reševanje ne bi zadostovala za zaščito javnega interesa, potem ko je subjekt reševanja že prejel izredno likvidnostno pomoč pri Banki Slovenije.

(4)

Banka Slovenije v izrednih razmerah sistemske krize predlaga pristojnemu ministrstvu uporabo državnih ukrepov za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Državni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema se lahko uporabijo le, če na podlagi ukrepov za reševanje z odpisom ali konverzijo kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti oziroma z uporabo drugih ukrepov, ki zagotavljajo prispevek pri reševanju, delničarji, imetniki drugih lastniških instrumentov, imetniki drugih kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti predhodno zagotovijo prispevek za zagotavljanje potrebnega kapitala pri reševanju najmanj v višini osem odstotkov skupnih obveznosti subjekta (vključno s kapitalom) v postopku reševanja.

(5)

Za opredelitev zahtevanega minimalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se upošteva predhodno vrednotenje, izvedeno v skladu s prvim odstavkom 66. člena tega zakona.

(6)

Državni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, ki z upoštevanjem PDEU predstavljajo državno pomoč, se lahko izvedejo, ko je izdana pogojna, začasna ali dokončna odločitev Evropske komisije o skladnosti uporabe takšnega ukrepa oziroma pomoči z notranjim trgom Evropske unije.

2.3.2 Predhodno vrednotenje

66. člen

(predhodno vrednotenje)

(1)

Banka Slovenije pred odločitvijo o uporabi ukrepov za reševanje pridobi:

1.

neodvisno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja (v nadaljnjem besedilu: neodvisno vrednotenje), ki jo izdela neodvisen strokovnjak, ki ga imenuje Banka Slovenije, ali

2.

začasno oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja (v nadaljnjem besedilu: začasno vrednotenje), ki jo izdela Banka Slovenije z upoštevanjem 70. člena tega zakona, če zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zagotoviti neodvisnega vrednotenja.

(2)

Neodvisno vrednotenje opravi revizor, revizijska družba ali cenilec podjetij, ki je neodvisen od Banke Slovenije, drugih državnih organov in subjekta reševanja (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec). Šteje se, da oseba ne izpolnjuje pogoja neodvisnosti, če je v zadnjih petih letih v subjektu reševanja ali Banki Slovenije delala kot revizor.

(3)

Zoper vrednotenje ni posebnega postopka sodnega varstva niti ni zoper vrednotenje mogoča posebna pritožba ali ugovor v postopku odločanja Banke Slovenije. Upravičeni vlagatelji lahko izpodbijajo vrednotenje izključno v okviru postopka sodnega varstva zoper odločbo o začetku postopka reševanja.

67. člen

(cilj in namen predhodnega vrednotenja)

(1)

Cilj predhodnega vrednotenja iz prejšnjega člena je, da se zagotovi pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta reševanja, ki izpolnjuje pogoje za reševanje iz 55. ali 59. člena tega zakona, za namene odločanja o uporabi ukrepov za reševanje.

(2)

Namen predhodnega vrednotenja je, da se:

1.

zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta reševanja v celoti pripoznane v računovodskih izkazih, in

2.

ugotovi podlaga za morebitno zvišanje vrednosti zahtevkov upnikov ali plačanega nadomestila v skladu s petim odstavkom 70. člena tega zakona.

(3)

Predhodno vrednotenje se uporabi kot podlaga:

1.

za oceno, ali so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za reševanje in uporabo ukrepov za reševanje;

2.

za določitev ustreznega instrumenta za reševanje, ki se uporabi za doseganje ciljev reševanja;

3.

za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ter za opredelitev obsega odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov;

4.

za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti ter za opredelitev obsega odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti;

5.

za opredelitev sredstev, pravic, obveznosti oziroma za opredelitev delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki se prenesejo, ter za določitev zneska morebitnega nadomestila, ki se v zvezi s prenosom plača subjektu reševanja oziroma imetnikom delnic ali drugih lastniških instrumentov subjekta reševanja, če se uporabi ukrep ustanovitve premostitvene banke ali ukrep izločitve sredstev;

6.

za opredelitev sredstev, pravic, obveznosti oziroma delnic ali drugih lastniških instrumentov, ki se prenesejo, in za opredelitev tržnih pogojev iz 94. člena tega zakona, če se uporabi ukrep prodaje poslovanja;

7.

da se za vse ukrepe za reševanje zagotovi, da so vse izgube v zvezi s sredstvi subjekta reševanja v celoti pripoznane v trenutku uporabe instrumentov za reševanje.

68. člen

(načela predhodnega vrednotenja)

Predhodno vrednotenje se pripravi z upoštevanjem naslednjih pravil:

1.

temelji na konservativnih predpostavkah, vključno s stopnjo neplačil in pomembnostjo izgub;

2.

ne sme upoštevati morebitne bodoče odobritve izredne javnofinančne podpore ali izredne likvidnostne pomoči za primere v skrajni sili ali na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti ali obrestne mere s strani Banke Slovenije subjektu reševanja od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje;

3.

upošteva, da se pri uporabi katerega koli instrumenta za reševanje od subjekta reševanja v skladu s 15. členom tega zakona izterjajo vsi razumni dejanski stroški organa za reševanje ali sheme za financiranje reševanja, ki sodeluje pri reševanju, vključno z obrestmi in provizijami, ki se plačajo za posojila in jamstva, ki jih zagotovi shema financiranja reševanja.

69. člen

(dodatne informacije v zvezi s predhodnim vrednotenjem)

(1)

Predhodno vrednotenje se dopolni z naslednjo dokumentacijo iz računovodskih obračunov in evidenc subjekta reševanja:

1.

posodobljenimi računovodskimi izkazi, izdelanimi v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, in poročilom o finančnem položaju subjekta reševanja,

2.

analizo in oceno knjigovodske vrednosti sredstev subjekta reševanja ter

3.

seznamom neporavnanih bilančnih in zunajbilančnih obveznosti, prikazanih v obračunih in drugih evidencah, ki jih vodi subjekt reševanja, z označenimi posameznimi obveznostmi do posameznih upnikov in razvrstitvijo teh obveznosti v prednostne razrede za poplačilo v okviru običajnega insolvenčnega postopka.

(2)

Za namene iz 5. in 6. točke tretjega odstavka 67. člena tega zakona se analiza in ocena knjigovodske vrednosti sredstev subjekta reševanja iz 2. točke prejšnjega odstavka dopolnita tudi z analizo in oceno vrednosti sredstev in obveznosti subjekta reševanja na podlagi tržne vrednosti.

(3)

Predhodno vrednotenje se dopolni tudi z informacijami glede razvrstitve delničarjev in upnikov subjekta reševanja v prednostne razrede za poplačilo v okviru običajnega insolvenčnega postopka ter z oceno obravnave, ki bi je bil deležen posamezen razred delničarjev in upnikov, če bi v okviru običajnega insolvenčnega postopka prišlo do prenehanja subjekta reševanja. Ta ocena ne nadomesti in ne vpliva na oceno, ki se zahteva na podlagi 130. člena tega zakona.

70. člen

(začasno vrednotenje)

(1)

Banka Slovenije izvede začasno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona, če zaradi objektivnih razlogov v zvezi z ukrepi za reševanje v ustreznem roku ni mogoče zagotoviti neodvisnega vrednotenja.

(2)

Za začasno vrednotenje se smiselno uporabljata drugi odstavek 67. in 68. člen tega zakona, če je to ustrezno in izvedljivo glede na okoliščine ter nujnost ukrepanja v posameznem primeru. Pri začasnem vrednotenju se upošteva dodatno konservativno znižanje vrednosti sredstev iz naslova morebitnih izgub (v nadaljnjem besedilu: blažilnik za dodatne izgube), ki ga določi Banka Slovenije glede na okoliščine primera in ga ustrezno obrazloži.

(3)

Začasno vrednotenje se uporabi kot podlaga za presojo, ali so podani pogoji za reševanje, in za uporabo ukrepov za reševanje, vključno z vsemi pooblastili za reševanje.

(4)

Če Banka Slovenije za namene iz prejšnjega odstavka izdela začasno vrednotenje, nemudoma imenuje tudi neodvisnega cenilca za izdelavo neodvisnega vrednotenja. Neodvisno vrednotenje se v tem primeru lahko naloži neodvisnemu strokovnjaku, pooblaščenemu tudi za vrednotenje na podlagi 130. člena tega zakona, vendar morata biti v tem primeru vrednotenji vsebinsko ločeni.

(5)

Če je na podlagi neodvisnega vrednotenja ocena neto vrednosti sredstev subjekta reševanja višja kot pri začasnem vrednotenju, lahko Banka Slovenije odloči, da:

1.

se v zvezi z ukrepom odpisa ali konverzije kapitalskih instrumentov oziroma v zvezi z odpisom ali konverzijo kvalificiranih obveznosti upošteva višja vrednost zahtevkov imetnikov kapitalskih instrumentov oziroma upnikov ali

2.

premostitvena banka oziroma družba za upravljanje sredstev zagotovi dodatno nadomestilo:

-

subjektu reševanja v zvezi s prenosom sredstev, pravic in obveznosti, ali

-

imetnikom lastniških instrumentov v zvezi z ukrepom prenosa lastniških instrumentov.

(6)

Če je na podlagi neodvisnega vrednotenja ocena neto vrednosti sredstev subjekta reševanja nižja kot pri začasnem vrednotenju, lahko Banka Slovenije odloči, da se v višini ugotovljene razlike na premostitveno banko oziroma upravljavca premoženja prenesejo dodatna sredstva ali terjatve, če subjekt reševanja še razpolaga s premoženjem, primernim za prenos.

(7)

Če se je nad subjektom reševanja začel običajni insolvenčni postopek pred predložitvijo neodvisnega vrednotenja, morebitni potek rokov za prijavo terjatev v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ne vpliva na pravico premostitvene banke oziroma upravljavca premoženja, da uveljavlja svojo terjatev v tem postopku.

71. člen

(izvedbeni predpisi v zvezi z vrednotenjem)

(1)

Banka Slovenije, če je to potrebno, da se ustrezno izvedejo ukrepi za reševanje, z upoštevanjem regulativnih tehničnih standardov, ki jih izda Evropski bančni organ, s podzakonskim predpisom podrobneje določi:

1.

merila za presojo neodvisnosti strokovnjakov za vrednotenje sredstev in obveznosti;

2.

metodologijo za predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti;

3.

metodologijo za določanje blažilnika za dodatne izgube.

(2)

Banka Slovenije se o vsebini podzakonskega predpisa, ki ureja merila za presojo neodvisnosti strokovnjakov za vrednotenje sredstev in obveznosti, predhodno posvetuje z Agencijo za revidiranje.

2.3.3 Odločitev o začetku reševanja

72. člen

(odločitev o začetku reševanja)

(1)

Banka Slovenije na podlagi razpoložljivih informacij oceni, ali so v zvezi s subjektom reševanja izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s 55. oziroma 59. členom tega zakona.

(2)

Če so izpolnjeni pogoji za uporabo ukrepov za reševanje, Banka Slovenije izda odločbo o začetku postopka reševanja, ki vsebuje:

1.

ugotovitev, da so podani razlogi za reševanje,

2.

navedbo instrumentov za reševanje, ki jih namerava sprejeti Banka Slovenije v zvezi z banko oziroma drugim subjektom iz 2. do 4. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona, in

3.

navedbo drugih pooblastil, ki jih namerava uporabiti Banka Slovenije v zvezi z ukrepi za reševanje, vključno z morebitno odločitvijo, da se pri subjektu reševanja imenuje izredna uprava.

(3)

Opredelitev instrumentov za reševanje v odločbi iz prejšnjega odstavka ne preprečuje, da Banka Slovenije po začetku postopka za reševanje odloči o uporabi dodatnih instrumentov za reševanje ali odloči, da se posamezen instrument za reševanje, naveden v odločbi o začetku postopka reševanja, ne uporabi.

(4)

Banka Slovenije izda odločbo o začetku postopka reševanja oziroma o uporabi ukrepov za reševanje, ki z upoštevanjem PDEU predstavljajo državno pomoč, ko prejme pogojno, začasno ali dokončno odločitev Evropske komisije o skladnosti uporabe takega instrumenta oziroma pomoči z notranjim trgom Evropske unije.

73. člen

(izvajanje pooblastil v zvezi z ukrepi za reševanje)

(1)

Banka Slovenije izvaja pooblastila in pristojnosti za reševanje v skladu s tem zakonom z uporabo posameznih ukrepov za reševanje, da se tako dosežejo cilji reševanja v skladu s 26. členom tega zakona.

(2)

Banka Slovenije izvaja posamezna pooblastila in pristojnosti v zvezi z ukrepi za reševanje samostojno ali ob sodelovanju drugih pristojnih organov na način, ki zagotavlja učinkovito uporabo ukrepov in instrumentov za reševanje za doseganje ciljev reševanja. Banka Slovenije pri uporabi ukrepov za reševanje upošteva cilje reševanja iz 26. člena tega zakona ter pri tem uporabi tiste instrumente in pooblastila za reševanje, ki so najprimernejša za uresničevanje teh ciljev glede na konkretne okoliščine v posameznem primeru.

(3)

Če se v zvezi s subjektom reševanja uporabi instrument prodaje poslovanja, instrument ustanovitve premostitvene banke ali instrument izločitve sredstev, se za namene uveljavljanja pravic delavcev v zvezi s tem prenosom uporabljajo pravila o pravicah delavcev v primeru stečaja gospodarskih družb, na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Banka Slovenije predstavnike zaposlenih pri subjektu reševanja obvesti o uporabi instrumentov za reševanje in se po potrebi z njimi o tem posvetuje.

74. člen

(prenehanje postopka reševanja)

Če Banka Slovenije ugotovi, da so pri banki po izrečenem ukrepu za reševanje prenehali razlogi za reševanje v skladu s tem zakonom, izda odločbo o zaključku postopka reševanja.

2.4 Instrumenti za reševanje

2.4.1 Splošno o uporabi instrumentov za reševanje

75. člen

(uporaba instrumentov za reševanje)

(1)

Banka Slovenije v postopku reševanja uporabi enega ali več instrumentov za reševanje ter izvaja druge pristojnosti in pooblastila za reševanje, da se tako zagotovi izvedba uporabljenih instrumentov v skladu s cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije lahko v postopku reševanja uporabi enega ali več instrumentov za reševanje v kakršni koli kombinaciji oziroma posamezen instrument v postopku reševanja uporabi večkrat.

(3)

Če Banka Slovenije v postopku reševanja uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti v zvezi s subjektom reševanja, mora predhodno ali skupaj z uporabo tega instrumenta uporabiti tudi instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov v skladu z 78. členom tega zakona ter po obratnem prednostnem vrstnem redu, ki velja za poplačilo terjatev do subjekta reševanja v običajnem insolvenčnem postopku.

(4)

Banka Slovenije uporabi instrument izločitve sredstev le skupaj z drugim instrumentom za reševanje.

(5)

Če se v postopku reševanja uporabi le instrument prodaje poslovanja ali instrument ustanovitve premostitvene banke, ki vključuje prenos le dela sredstev, pravic ali obveznosti subjekta reševanja, preostali del subjekta reševanja preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki tako, da se v tem postopku ustrezno upoštevajo potrebe po zagotavljanju storitev ali podpore za nadaljevanje opravljanja dejavnosti ali storitev pri prevzemniku v skladu s 126. členom tega zakona in morebitni drugi razlogi, zaradi katerih se v okviru običajnega insolvenčnega postopka zahteva nadaljnje delovanje preostalega dela subjekta reševanja, da se uresničijo cilji reševanja iz 26. člena tega zakona.

76. člen

(obravnava delničarjev in upnikov)

(1)

Instrumenti za reševanje, ki vključujejo prenos dela pravic, sredstev in obveznosti subjekta reševanja, se uporabijo tako, da delničarji in upniki, katerih terjatve niso bile prenesene, prejmejo za poravnavo svojih terjatev do subjekta reševanja najmanj toliko, kot bi prejeli, če bi subjekt reševanja prenehal po običajnem insolvenčnem postopku, ko je bila sprejeta odločitev o začetku reševanja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ter instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti uporabita tako, da delničarji in upniki, katerih terjatve so bile odpisane ali konvertirane v lastniški delež, nimajo večjih izgub, kot bi jih imeli, če bi subjekt reševanja prenehal po običajnem insolvenčnem postopku, ko je bila sprejeta odločitev o začetku reševanja.

77. člen

(izključitev uporabe drugih predpisov)

(1)

Za izvajanje pooblastil in pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo instrumentov za reševanje se ne uporabljajo določbe drugih predpisov ali pogodbenih ureditev, ki določajo:

1.

zahtevo za pridobitev dovoljenja ali soglasja javnega organa oziroma druge osebe, vključno z delničarji ali upniki subjekta reševanja;

2.

zahtevo glede obveščanja, vključno z morebitno objavo obvestil ali prospektov, ali zahtevo glede vpisa dejstev v določene registre, kot pogoj za izvedbo posameznih dejanj, ki jih v skladu s pooblastili na podlagi tega zakona izvede Banka Slovenije;

3.

omejitve prenosljivosti ali zahteve za predhodno soglasje v zvezi s prenosom finančnih instrumentov, sredstev, pravic ali obveznosti.

(2)

Ne glede na določbe drugih predpisov imajo morebitna obvestila in vpisi v ustrezne registre, ki jih v skladu z drugimi predpisi opravi ali predlaga Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem pooblastil in pristojnosti pri uporabi instrumentov za reševanje, le deklaratorne učinke.

2.4.2 Odpis in konverzija kapitalskih instrumentov in kvalificiranih obveznosti

78. člen

(instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov)

(1)

Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov:

1.

pred ali hkrati z uporabo katerega koli drugega instrumenta za reševanje, če so izpolnjeni pogoji za reševanje v skladu s prvim odstavkom 55. člena ali 59. členom tega zakona, ali

2.

neodvisno od drugih ukrepov za reševanje, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 55. člena tega zakona.

(2)

Kadar se instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov uporabi v primeru iz 3. točke petega odstavka 55. člena tega zakona v zvezi s kapitalskim instrumentom, ki ga izda podrejena družba, se ta kapitalski instrument ne odpiše v večjem obsegu ali konvertira pod slabšimi pogoji kot enako razvrščeni kapitalski instrumenti na ravni nadrejene družbe, vključeni v odpis ali konverzijo kapitalskih instrumentov na ravni nadrejene družbe.

(3)

Banka Slovenije pred uporabo instrumenta odpisa in konverzije ustreznih kapitalskih instrumentov pridobi predhodno vrednotenje sredstev in obveznosti subjekta reševanja v skladu s prvim odstavkom 66. člena tega zakona. Ocena vrednosti je podlaga za odpis kapitalskih instrumentov in za opredelitev menjalnega razmerja pri konverziji kapitalskih instrumentov v delnice ali druge lastniške instrumente, ki se izvede zaradi dokapitalizacije subjekta reševanja.

(4)

Instrument odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov se z upoštevanjem prvega odstavka tega člena sprejme tudi za imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so bili izdani ali dodeljeni po konverziji:

1.

dolžniških instrumentov v delnice ali druge lastniške instrumente na podlagi pogodbenih pogojev, ki v zvezi s prvotnimi dolžniškimi instrumenti določajo konverzijo zaradi dogodka, ki se je zgodil pred oceno Banke Slovenije, da so izpolnjeni pogoji za uporabo instrumenta odpisa in konverzije kapitalskih instrumentov ali sočasno s to oceno, in

2.

ustreznih kapitalskih instrumentov v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi ukrepa konverzije kapitalskih instrumentov.

79. člen

(instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti)

(1)

Banka Slovenije lahko v postopku reševanja v okviru instrumenta odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti za posamezni razred kvalificiranih obveznosti odloči, da se:

1.

zmanjša glavnica ali preostali neporavnani znesek kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja, vključno z zmanjšanjem teh obveznosti na nič;

2.

konvertira glavnica kvalificiranih obveznosti subjekta reševanja v navadne delnice ali druge lastniške instrumente, ki jih izda subjekt reševanja, njegova nadrejena družba ali premostitvena banka, na katero se prenesejo sredstva, pravice ali obveznosti subjekta reševanja.

(2)

Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti za katerega koli od naslednjih namenov:

1.

dokapitalizacijo subjekta reševanja v obsegu, da banka ponovno izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, kadar mora subjekt reševanja v skladu s predpisi zagotavljati zahtevano minimalno raven kapitala oziroma da se omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ohrani zadostno tržno zaupanje v subjekt reševanja;

2.

zagotovitev kapitala premostitveni banki ali družbi za upravljanje sredstev;

3.

prenos zmanjšanih terjatev iz naslova delnega odpisa kvalificiranih obveznosti na premostitveno banko, na prevzemnika v okviru instrumenta prodaje poslovanja ali na družbo za upravljanje sredstev v okviru instrumenta izločitve sredstev.

(3)

Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka le, če obstaja razumna možnost, da bo uporaba tega instrumenta skupaj z drugimi instrumenti in pooblastili za reševanje ter ukrepi na podlagi načrta reorganizacije poslovanja iz 84. člena tega zakona omogočila ponovno vzpostavitev finančne trdnosti subjekta reševanja in zagotovila njegovo dolgoročno uspešno poslovanje.

(4)

Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, lahko Banka Slovenije uporabi instrument odpisa in konverzije kvalificiranih obveznosti za namene iz 2. točke drugega odstavka tega člena skupaj z drugimi instrumenti za reševanje.

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)

Časovnica