TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2143-325/2005/72 (1232-06) z dne 6. 9. 2010 odpravi in se ponovnima prošnjama A.A., roj. ... 1976 v kraju Skugrići, in B.B., roj. ... 1999 v kraju Tuzla, oba državljana Bosne in Hercegovine, za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji ugodi tako, da se tožnikoma prizna status subsidiarne zaščite, prošnji tožnikov za priznanje statusa begunca pa se zavrneta.

II. Odločba iz prve točke izreka te sodbe, s katero je tožnikoma priznana subsidiarna zaščita, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

Tudi v primeru, če tožena stranka ocenjuje, da je podana izjema iz 10. alinee 23. člena ZMZ, to je ob pogoju, če bi obstajali utemeljeni razlogi za prepričanje, da se preganjanja ali resna škoda ne bo ponovila ali grožnje uresničile, mora njena obrazložitev obsegati prepričljive, logične in argumentirano podkrepljene razloge za tak zaključek, ob dejstvu, da med strankama ni sporno, da je bila tožnica očividec hudega zločina (umora) in tudi sama žrtev nasilnih dejanj, za kakršne pravni redi civiliziranih držav predpisujejo visoke zaporne kazni in dolgotrajne zastaralne roke, kar že samo po sebi kaže na izpostavljenost očividcev tovrstnih kaznivih dejanj, ki utegnejo prepoznati storilce, ne glede na to, ali so očividcem zločinov (ne)znana osebna imena storilcev ali žrtev.

Zgolj razpis tiralice, ki naj bi bila objavljena še meseca maja leta 2010 na televizijskem programu, se ne pokaže kot učinkovita zaščita, če le ta v konkretnem primeru ni prinesla nobenega učinka, tožnica pa je povedala, da je bila deležna groženj tudi po tem, ko je bila žrtev konkretnega nasilja.