na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 845/2010 - ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladu...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
2.12.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 845/2010
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0064361
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladujoč položaj – pravni standard – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – zavračanje delne izpolnitve pogodbe – eventualni pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – odsotnost pravne podlage
PODROČJE VSRS
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom spremeni tako, da se:
sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0005 Ig 2002/08037, z dne 22. 10. 2002 vzdrži v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka;
da se ugotovi, da v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v višini 5.164,41 EUR z zamudnimi obrestmi ne obstoji;
da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki plačati 256,58 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0005 Ig 2002/08037, z dne 22. 10. 2002 vzdrži v veljavi tudi v 1. in 3. točki izreka;
da se ugotovi, da v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v višini 5.164,41 EUR z zamudnimi obrestmi ne obstoji;
da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema te odločbe tožeči stranki plačati 256,58 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
JEDRO
Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega določila nesklepčen.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.