1316. Program priprave državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Katastrofalne poplave v letih 1990 in 1998 so dokazale, da je prevodnost struge reke Savinje kljub poplavljanju v srednjem toku in na pritokih v spodnjem toku manjša od visokih vod s povratno dobo 50 let in več. V zadnjih 50 letih se je možnost razlivanja reke Savinje iz rečne struge z urbanizacijo oziroma poselitvijo poplavnih območij bistveno zmanjšala. Ob nastopu visokih voda so ogrožena velika urbana področja: naselja Letuš, Podgora, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Ločica, Dobrteša vas, Latkova vas, Zgornje in Spodnje Roje, Vrbje, Žalec, Petrovče, Levec, deli naselij Zgornje in Spodnje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, Podvin, Ložnica pri Žalcu, Arja vas, Drešinja vas, Levec ter mesti Celje in Laško. Na obravnavanem območju so bila delno že izvedena ureditvena dela, vendar z neposrednimi ureditvami prizadetih območij ni možno zagotoviti dovolj velike oziroma zadovoljive protipoplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini. Zato je edina možna rešitev zadrževanje visokih voda v srednjem toku reke Savinje.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 355-01-94/2004 z dne 1. 9. 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Pobuda je dokumentirana z elaboratom »Ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša, strokovne podlage«, ki ga je izdelal Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, v avgustu 2004.
Pobuda za izdelavo državnega lokacijskega načrta je obrazložena in utemeljena v:
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03), saj je ureditev, s katero se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, določena kot prostorska ureditev državnega pomena.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, ki se nanašajo na usmerjanje visokih voda na poplavna območja in zmanjšanje visokovodne konice z upočasnjenim tokom po poplavnih območjih ter zadrževanje voda na poplavnih območjih brez pretakanja.
Na območju od Ločice ob Savinji do Letuša se načrtuje:
-
ponovna vzpostavitev prelivnih odprtin na nasipih reke Savinje za kontrolirano vključitev še do sedaj poplavnih površin v celovit sistem zadrževanja voda;
-
nadvišanje obstoječih visokovodnih nasipov ob Savinji na območju urbanizacije, ki je predvidena za varovanje pred visokimi vodami Savinje s povratno dobo 100 let;
-
izgradnja prečnih varovalnih visokovodnih nasipov za zaščito urbanih območij pred poplavnimi vodami Savinje;
-
sanacija že obstoječih visokovodnih nasipov in obrežnih zavarovanj na obeh bregovih Savinje;
-
stabilizacija nivelete dna Savinje zaradi močnih erozijskih procesov v zadnjem obdobju.
Območje državnega lokacijskega načrta je razdeljeno na štiri odseke:
-
Odsek 1 – od glavne ceste Celje–Ljubljana do Orle vasi;
-
Odsek 2 – od Orle vasi do Pariželj–Polzela (do polzelskega praga);
-
Odsek 3 – od Pariželj–Polzela (do polzelskega praga) do Malih Braslovč in
-
Odsek 4 – od Malih Braslovč do Letuša (zgornji letuški jez).
Predlagane ureditve so na območju občin Prebold, Polzela, Braslovče in Šmartno ob Paki.
V primerjalno študijo se lahko na podlagi analize prostora vključijo tudi dodatne variante (variantne strokovne rešitve), za katere bo dosežen dogovor med Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za prostor, Uradom za prostorski razvoj (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), Ministrstvom za okolje in prostor, Direktoratom za okolje, ter lokalno skupnostjo v vsebini in obsegu, ki omogoča enako izhodiščno osnovo za njihovo enakovredno medsebojno primerjavo.
Dne 6. 1. 2005 je MOP UPR v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
preveri ustreznost načrtovanega prečnega nasipa za zavarovanje Zg. Pariželj;
-
prouči možnost izvedbe pešpoti na bregovih Savinje od Orle vasi do Letuša;
-
prouči možnost večfunkcionalnosti načrtovanega jezu v Parižljah (za šport in rekreacijo);
-
prouči možnost vključitve ureditve Letuške struge in razbremenilnika Ložnica v državni lokacijski načrt.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (primerjalna študija),
-
strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave,
-
državnega lokacijskega načrta,
ki se izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V postopku določitve planov, ki imajo lahko pomembne vplive na okolje oziroma na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), je bilo z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, št. 354-19-25/2004, z dne 17. 11. 2004, ugotovljeno, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) oziroma lahko pomembno vpliva na varovana območja skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZON). Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu s 40. do 49. členom ZVO-1 oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu s 101. do 101.b členom ZON. Ministrstvo za okolje in prostor v skladu s petim odstavkom 40. člena ZVO-1, obvesti javnost z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je MOP UPR, Dunajska 21, Ljubljana, ki zagotovi sredstva za recenzijo primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta, revizijo okoljskega poročila ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta in investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Ministrstvo za okolje in prostor – Direktorat za okolje, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DO), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje, revizijo poročila o vplivih na okolje, strokovnih podlag, geodetskega načrta ter državnega lokacijskega načrta.
Načrtovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga MOP DO izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DO v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi MOP UPR. MOP UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.
IV. Nosilci urejanja prostora
Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lov in ribištvo,
4.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
5.
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje,
6.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,