Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in...

544. Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)

Razglaša se zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. februarja 1980, na seji Zbora občin dne 20. februarja 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1980 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 25. marca 1980.

Št. 0100-88/80

Ljubljana, dne 25. marca 1980.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (ZPSII)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja pripravništvo, strokovne izpite in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v upravnih organih in upravnih organizacijah, strokovnih službah skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov, v rednih sodiščih, sodiščih združenega dela in drugih samoupravnih sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, organih za postopek o prekrških, v službah pravne pomoči in delovnih skupnostih odvetnikov in odvetnikov, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklic (v nadaljnjem besedilu: organi).

Zakon določa tudi pogoje o strokovni sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati sodniki, javni tožilci in njihovi namestniki, javni pravobranilci in njihovi namestniki, odvetniki in sodniki za prekrške.

2. člen

Delavci imajo pravico in dolžnost, da si stalno izpopolnjujejo strokovno izobrazbo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo, ki ga opravljajo v organih.

3. člen

Organi so dolžni skrbeti za usposabljanje pripravnikov, za stalno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev ter zagotavljati materialne, kadrovske in druge pogoje za izvajanje pripravništva in za pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.

II. PRIPRAVNIŠTVO

4. člen

Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod vodstvom mentorja, ki ga določi, predstojnik organa. Mentor skrbi, da strokovno usposabljanje pripravnika poteka po programu, spremlja in usmerja delo pripravnika in po poteku pripravniške dobe oceni njegovo delo.

5. člen

Program pripravništva obsega splošni in posebni del.

Splošni del programa je enoten za vse pripravnike.

Splošni del programa obsega spoznavanje načina uveljavljanja družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v delu organa, spoznavanje vloge, dela in organizacije organa.

Posebni del programa obsega praktično usposabljanje pripravnika za opravljanje del in nalog z delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.

Pripravnik mora biti seznanjen s programom pripravništva.

Za organizacijo in izvajanje pripravništva je odgovoren funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi organ.

6. člen

Če je za opravljanje določenih del in nalog v organu oz. organizaciji ali skupnosti potrebno spoznavanje dela v drugem organu, lahko pri organu opravlja del pripravništva tudi pripravnik, ki je v delovnem razmerju v drugem organu oziroma organizaciji ali skupnosti pod pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu organa, pri katerem bo opravljal del pripravništva.

Organ je v skladu s kadrovskimi in materialnimi možnostmi dolžan omogočiti pripravniku ali drugemu delavcu opravljanje pripravništva.

7. člen

Pripravniška doba traja za dela in naloge, za opravljanje katerih je potrebna:

-

srednješolska izobrazba - šest mesecev

-

višješolska izobrazba - devet mesecev

-

visokošolska izobrazba - dvanajst mesecev.

Pripravniška doba se ustrezno podaljša, če je bil pripravnik začasno odsoten z dela več kot 30 dni, razen zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.

8. člen

Če predstojnik organa na predlog mentorja oceni, da je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in je s tem dokazal, da si je pridobil izkušnje, potrebne za opravljanje dela v svoji stroki, mu lahko skrajša pripravniško dobo in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.

9. člen

Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit.

10. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas in ki po končani pripravniški dobi ne opravi strokovnega izpita v roku, ki je enak polovici predpisane pripravniške dobe, preneha delovno razmerje.

11. člen

Program in organizacijo pripravništva podrobneje predpiše funkcionar oziroma predstojnik, ki vodi ustrezni republiški organ, v soglasju s funkcionarjem, ki vodi republiški upravni organ, pristojen za upravo in pravosodje.

III. STROKOVNI IZPIT

12. člen

S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se je usposabljal.

13. člen

Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.

Program splošnega dela strokovnega izpita je enak za pripravnike iste stopnje šolske izobrazbe. Splošni del izpita se opravlja ustno.

Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, za katere se je pripravnik usposabljal. Posebni del izpita se opravlja pismeno in ustno.

14. člen

Program splošnega dela izpita obsega: osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja s posebnim poudarkom na skupščinski sistem ter na vlogo, položaj in organizacijo organov državne uprave, pravosodnih organov in organov družbene skupnosti; družbeno-ekonomsko ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomski položaj in samoupravljanje delavcev v delovnih skupnostih organov.

15. člen

Pripravnik, ki se usposablja za dela in naloge sodnika, javnega tožilca, javnega pravobranilca, odvetnika in sodnika za prekrške, opravlja posebni del strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: pravosodni izpit) iz naslednjih pravnih področij:

-

samoupravno organiziranje združenega dela, družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu in postopki pred samoupravnimi sodišči;

-

lastninsko-pravna razmerja, obligacijsko pravo in civilno procesno pravo;

-

kazensko-materialno in procesno pravo, pravo gospodarskih prestopkov in prekrškov.

Ustni del izpita se opravi iz vseh treh pravnih področij iz prejšnjega odstavka. Pismeni del izpita je praktična naloga iz enega izmed pravnih področij iz prejšnjega odstavka, ki si ga izbere kandidat.

16. člen

Pravosodni izpit lahko opravlja tudi diplomirani pravnik, ki se kot pripravnik ni usposabljal za opravljanje del in nalog iz prvega odstavka prejšnjega člena, če ima kot diplomirani pravnik najmanj tri leta delovnih izkušenj na pravnem področju, od tega najmanj šest mesecev v pravosodnih organih.

Če diplomirani pravnik iz prejšnjega odstavka še ni opravil nobenega strokovnega izpita mora hkrati s pravosodnim izpitom opraviti tudi splošni del strokovnega izpita; če pa je že opravil kakšen strokovni izpit, opravlja pravosodni izpit iz pravnih področij, ki mu jih določi izpitna komisija tako, da ne opravlja izpita iz tistih pravnih področij, iz katerih je strokovni izpit že opravil.

17. člen