TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 22/2004 z dne 6. 10. 2005 se ne sprejme.

Z vidika enakega obravnavanja (22. člen Ustave) so v tej zadevi pomembne le odločitve sodišč v primerih, ki so enaki v dejanskih in pravnih okoliščinah, bistvenih za odločitev. To pa revizijska odločitev Vrhovnega sodišča, na katero se sklicujeta pritožnika, ni, saj v bistvenih okoliščinah ni niti podobna primeru pritožnikov niti ne obravnava enakega pravnega vprašanja. Zmotno je namreč stališče pritožnikov, da so določbe Zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-227/2000 razveljavljene. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-150/04 z dne 1. 12. 2005 (Uradni list RS, št. 111/05) že presodilo, da njegova odločitev o razveljavitvi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, na katero se sklicujeta pritožnika, ni začela učinkovati, ker je pred potekom odložilnega roka zakonodajalec sprejel novo zakonsko ureditev. V zvezi z gradnjami, ki so bile nezakonite le po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in po Zakonu o graditvi objektov niso več nezakonite, je Ustavno sodišče ocenilo tudi, da zakonodajalec ni imel razumnega razloga za to, da je inšpekcijski organ v 200. členu Zakona o graditvi objektov napotil, da v zvezi z njimi nadaljuje in konča inšpekcijske postopke po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, zato je v tem delu citirano določbo Zakona o graditvi objektov razveljavilo. Vendar v obravnavanem primeru za takšno gradnjo ne gre.