Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-2884/2008, stran 9063 DATUM OBJAVE: 4.7.2008

VELJAVNOST: od 3.8.2008 do 6.8.2011 / UPORABA: od 3.8.2008 do 6.8.2011

RS 67-2884/2008

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 7.8.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 7.8.2011
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2884. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito
Na podlagi drugega odstavka 89. člena, drugega odstavka 105. člena in drugega odstavka 117. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/07) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(pravice oseb z mednarodno zaščito)

(1)

Ta uredba določa načine in pogoje za zagotavljanje pravic beguncev in oseb, ki jim je priznana subsidiarna zaščita (v nadaljnjem besedilu: osebe z mednarodno zaščito).

(2)

Osebe z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji imajo pravico do pridobitve informacij o statusu ter pravicah in dolžnostih, ki iz statusa izhajajo, nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja, zaposlitve in dela ter pomoči pri integraciji.

(3)

Begunci imajo pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Odločba, s katero je bil osebi priznan status begunca, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za stalno prebivanje.

(4)

Osebe s subsidiarno zaščito imajo pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Odločba, s katero je bila osebi priznana subsidiarna zaščita, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje treh let.

(5)

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), osebi s priznano subsidiarno zaščito 45 dni pred potekom tega statusa pošlje pisno obvestilo in obrazec, s katerim lahko uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji in je kot priloga 1 sestavni del te uredbe. Če je bila osebi subsidiarna zaščita podaljšana, odločba o podaljšanju velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja.

2. člen

(pridobitev informacij)

(1)

Ministrstvo osebam z mednarodno zaščito zagotavlja informacije, potrebne za njihovo lažje vključevanje v okolje, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarne pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja ter brezplačne pravne pomoči, in sicer v slovenskem in njim razumljivem jeziku.

(2)

Ministrstvo zagotavlja informacije v obliki priročnikov, brošur ali v elektronski obliki, ki jih posreduje tudi organom, ki obravnavajo osebe z mednarodno zaščito, drugim državnim organom in nevladnim organizacijam.

II. NASTANITEV

3. člen

(nastanitev oseb z mednarodno zaščito)

(1)

Osebo z mednarodno zaščito se za obdobje najdalj enega leta od vročitve odločbe o pridobitvi statusa nastani v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva, razen če ima zagotovljeno zasebno nastanitev. V tem primeru stroške nastanitve krije oseba sama.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko na prošnjo osebe z mednarodno zaščito obdobje nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva podaljša za najdalj šest mesecev, če so za to utemeljeni zdravstveni, socialno-ekonomski ali drugi razlogi.

(3)

Utemeljenost razlogov iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja šest predstavnikov ministrstva s strokovnimi znanji s področja integracije oseb z mednarodno zaščito, po potrebi pa komisija k sodelovanju povabi tudi predstavnike nevladnih organizacij.

(4)

V primeru združitve družine po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se postopek nastanitve družinskih članov prične z dnem prihoda družinskih članov. Zaradi celovitosti družine se oseba z mednarodno zaščito, ki je uveljavljala pravico do združitve družine, nastani skupaj z družino.

(5)

Ob nastanitvi se osebo z mednarodno zaščito seznani s pravicami in dolžnostmi, povezanimi z bivanjem v nastanitveni zmogljivosti ministrstva, ter se ji izroči izvod hišnega reda v njej razumljivem jeziku.

4. člen

(nastanitev ranljivih oseb s posebnimi potrebami)

(1)

Pri nastanitvi ranljivih oseb s posebnimi potrebami, ki imajo priznano mednarodno zaščito, zlasti otrok, mladoletnikov brez spremstva, invalidnih oseb, starejših, nosečnic, roditeljev samohranilcev z otroki in žrtev posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja, je treba upoštevati njihove specifične potrebe ter jim prilagoditi bivalne razmere.

(2)

Obstoj posebnih potreb in ranljivosti oseb z mednarodno zaščito ugotavlja komisija na podlagi prošnje te osebe ali predloga strokovnih delavcev organizacij, ki delujejo na področju zagotavljanja pomoči pri vključevanju v okolje. Komisija oblikuje mnenje v roku 30 dni od prejema prošnje.

(3)

Osebe iz prvega odstavka tega člena se v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva po preteku enega leta nastanijo na podlagi mnenja komisije, in sicer za čas trajanja razlogov, na podlagi katerih so bile opredeljene kot ranljive osebe s posebnimi potrebami.

(4)

Komisija najmanj enkrat letno preverja obstoj razlogov, na podlagi katerih je bila osebam iz prejšnjega odstavka odobrena nastanitev v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva.

(5)

Če nastanitev v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva ni primerna, ministrstvo v sodelovanju s pristojnimi organi osebi z mednarodno zaščito zagotovi drugo ustrezno nastanitev.

III. DENARNO NADOMESTILO ZA ZASEBNO NASTANITEV

5. člen

(upravičenost do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev)
Osebe z mednarodno zaščito so največ dve leti po poteku nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev (v nadaljnjem besedilu: denarno nadomestilo). Če ministrstvo ne more zagotoviti nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva, so osebe z mednarodno zaščito upravičene do denarnega nadomestila za obdobje najdalj treh let od dneva pridobitve statusa osebe z mednarodno zaščito.

6. člen

(vloga za denarno nadomestilo)

(1)

Postopek za dodelitev denarnega nadomestila se začne na zahtevo osebe z mednarodno zaščito.

(2)

Zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) se vloži na obrazcu, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.

(3)

Oseba z mednarodno zaščito mora zahtevku za denarno nadomestilo priložiti najemno pogodbo, overjeno pri pristojnem organu.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na podlagi prvega zahtevka dodeli denarno nadomestilo tudi brez predložitve najemne pogodbe. V tem primeru je oseba z mednarodno zaščito dolžna ministrstvu na vpogled predložiti najemno pogodbo, overjeno pri pristojnem organu, najkasneje v roku osmih dni od sklenitve pogodbe. Če oseba v predpisanem roku pogodbe ne predloži, ob vložitvi naslednjega zahtevka ni upravičena do denarnega nadomestila.

(5)

Prvi zahtevek je treba vložiti pred potekom nastanitve v integracijski hiši oziroma drugi nastanitveni zmogljivosti ministrstva.

7. člen

(odmera denarnega nadomestila)

(1)

Višina denarnega nadomestila se osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali jim preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, določi v odstotku osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena te uredbe.

(2)

Višina denarnega nadomestila se osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, določi tako, da se od denarnega nadomestila iz prejšnjega odstavka odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki jih je oseba z mednarodno zaščito oziroma zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prejeli v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.

(3)

Višina denarnega nadomestila se članom družine, ki imajo status oseb z mednarodno zaščito, določi kot razlika med denarnim nadomestilom iz prvega odstavka tega člena in seštevkom povprečnih lastnih dohodkov vseh družinskih članov in zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, prejetih v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka.

(4)

Za lastna sredstva osebe z mednarodno zaščito po tej uredbi se štejejo lastni dohodki, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja socialno varnost, in njeno premoženje v Republiki Sloveniji.

8. člen

(višina denarnega nadomestila)
Višina mesečnega denarnega nadomestila je odvisna od števila družinskih članov, ki imajo status osebe z mednarodno zaščito. Določi se v skladu z ustreznim odstotkom osnovnega zneska minimalnega dohodka in znaša:
----------------------------------------------------------
    Št. družinskih članov        Odstotek osnovnega zneska
                                    minimalnega dohodka
----------------------------------------------------------
              1                            100%
              2                            120%
              3                            150%
              4                            180%
              5                            210%
              6                            230%
          7 ali več                        250%
----------------------------------------------------------

9. člen

(najemnina po pogodbi)