4564. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju
Na podlagi 4. in 15. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju
1.1. Vsebina in namen sklepa
(1)
Ta sklep določa pravila o:
(a)
izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje bank in hranilnic (v nadaljevanju bank) pri listinjenju, in sicer:
-
minimalne zahteve za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja pri listinjenih izpostavljenostih bank;
-
uporabo bonitetnih ocen zunanjih bonitetnih institucij za pozicije v listinjenju;
-
izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje za pozicije v listinjenju; in
-
izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju;
(b)
izpostavljenosti bank prenesenemu kreditnemu tveganju, in sicer:
-
pogoje, pod katerimi je banka lahko izpostavljena prenesenemu kreditnemu tveganju, oziroma ima pozicije v listinjenju in
-
zahteve glede razumevanja posla listinjenja in upravljanja s tveganji.
(2)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (UL L št. 326 z dne 8. decembra 2011, str. 113).
1.2. Pojmi, ki so uporabljeni v pomenu, opredeljenem v Zakonu o bančništvu
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju ZBan-1), kot na primer:
(a)
nadzorni organ v drugem odstavku 19. člena,
(b)
EU nadrejena banka v tretjem odstavku 26. člena,
(c)
EU nadrejeni finančni holding v četrtem odstavku 26. člena,
(d)
tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev v 110. členu,
(e)
verjetnost neplačila v prvem odstavku 115. člena,
(f)
neplačilo v drugem odstavku 115. člena,
(g)
izguba v tretjem odstavku 115. člena,
(h)
izguba ob neplačilu (v nadaljevanju tudi LGD) v četrtem odstavku 115. člena,
(i)
konverzijski količnik (CF) v petem odstavku 115. člena,
(j)
pričakovana izguba (EL) v šestem odstavku 115. člena,
(k)
kreditno zavarovanje v prvem in drugem odstavku 116. člena,
(l)
stvarno kreditno zavarovanje v tretjem odstavku 116. člena,
(m)
osebno kreditno zavarovanje v četrtem odstavku 116. člena,
(n)
listinjenje v prvem odstavku 120. člena,
(o)
tradicionalno listinjenje v drugem odstavku 120. člena,
(p)
sintetično listinjenje v tretjem odstavku 120. člena,
(q)
segment kreditnega tveganja (v nadaljevanju tranša) v četrtem odstavku 120. člena,
(r)
pozicija v listinjenju v petem odstavku 120. člena,
(s)
originator v šestem odstavku 120. člena,
(t)
sponzor v sedmem odstavku 120. člena,
(u)
kreditna izboljšava v osmem odstavku 120. člena,
(v)
pravna oseba s posebnim namenom listinjenja (v nadaljevanju SSPE) v devetem odstavku 120. člena,
(w)
relistinjenje v desetem odstavku 120. člena in
(x)
pozicija v relistinjenju v enajstem odstavku 120 člena.
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)
"izpostavljenost" je sredstvo ali zunajbilančna postavka, ki se ne upošteva pri izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja;
(2)
"stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero Banka Slovenije vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne zunanje bonitetne institucije;
(3)
"zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju ECAI)" je pravna oseba, ki izdeluje pooblaščene in/ali nepooblaščene bonitetne ocene za namen ovrednotenja kreditnega tveganja;
(4)
"primerna zunanja bonitetna institucija (v nadaljevanju primerna ECAI)" je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06 in 64/10, v nadaljevanju sklep o ECAI), uvrsti na seznam primernih ECAI za posamezno kategorijo izpostavljenosti;
(5)
"imenovana zunanja bonitetna institucija" (v nadaljevanju imenovana ECAI) je primerna ECAI, ki jo banka izbere za določanje uteži tveganja;
(6)
"investitor" je oseba, ki ni originator, sponzor ali serviser in nase prevzema kreditno tveganje izpostavljenosti v listinjenju;
(7)
"serviser" je banka, ki upravlja skupino izpostavljenosti v listinjenju, v smislu izterjave glavnice, obresti in drugih prilivov iz skupine izpostavljenosti, ki jih nato posreduje investitorjem in drugim upnikom v listinjenju;
(8)
"presežni razmik" je razlika med prejetimi obrestmi iz skupine izpostavljenosti in plačanimi obrestmi imetnikom pozicij v listinjenju ter drugimi izdatki listinjenja;
(9)
"skupina izpostavljenosti" vključuje eno ali več osnovnih izpostavljenosti, iz katerih se oblikujejo tranše, ki odražajo različno stopnjo kreditnega tveganja;
(10)
"vgrajena nakupna opcija" pomeni pogodbeno možnost, da originator začasno odkupi ali poplača pozicije v listinjenju pred odplačilom vseh osnovnih izpostavljenosti, če znesek še neodplačanih osnovnih izpostavljenosti pade pod določeno raven;
(11)
"okvirni likvidnostni kredit" pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbe o zagotavljanju pravočasne poravnave obveznosti do investitorjev;
(12)
"Kirb" pomeni 8% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti, ki bi bili v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 22/10 in 85/10, v nadaljevanju sklep o pristopu IRB) izračunani za listinjene izpostavljenosti, če slednje ne bi bile listinjene, čemur se prišteje znesek pričakovanih izgub, povezan z zadevnimi izpostavljenostmi, izračunan v skladu s sklepom o pristopu IRB;
(13)
"Kirbr" je razmerje med Kirb in vrednostjo skupine izpostavljenosti, ki je predmet listinjenja;
(14)
"metoda nadzorniške formule" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 27., 28., 36. in 37. členom tega sklepa;
(15)
"neocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki nima bonitetne ocene primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa;
(16)
"ocenjena pozicija" pomeni pozicijo v listinjenju, ki ima bonitetno oceno primerne ECAI v skladu z 10. členom tega sklepa;
(17)
"program komercialnih vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem (v nadaljevanju program ABCP)" pomeni program listinjenja, pri katerem se vrednostni papirji izdajo pretežno v obliki komercialnih zapisov z originalno zapadlostjo do enega leta;
(18)
"metoda bonitetnih ocen" pomeni metodo izračunavanja tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za pozicije v listinjenju v skladu s 26. členom tega sklepa;
(20)
"obnavljajoča se izpostavljenost" je izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski dolžnika nihajo glede na njegovo odločitev o črpanju in odplačevanju kredita v dogovorjenih okvirih;
(21)
"predčasno odplačilo" je pogodbeno določilo, po katerem se ob nastopu določenih dogodkov pozicije v listinjenju odplačajo investitorjem pred originalno zapadlostjo izdanih vrednostnih papirjev;
(22)
"naložbeni razred" (investment grade) so bonitetne ocene, katerim je v skladu s sklepom o ECAI dodeljena:
-
v okviru standardiziranega pristopa stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3,
-
v okviru metode bonitetnih ocen pri pristopu IRB stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 8, če gre za dolgoročne bonitetne ocene, oziroma stopnja kreditne kvalitete, ki ni slabša od 3, če gre za kratkoročne bonitetne ocene;
(23)
"izpostavljenost iz naslova bančništva na drobno" je izpostavljenost, kakor je opredeljena v 89. členu sklepa o pristopu IRB;
(24)
"vmesna pozicija" (mezzanine securitisation position) je pozicija v listinjenju, kateri je dodeljena utež tveganja, nižja od 1250%, in ki je podrejena najbolj nadrejeni poziciji v zadevnem listinjenju in vsem pozicijam, katerim je dodeljena:
-
stopnja kreditne kvalitete 1 v primeru uporabe standardiziranega pristopa, ali
-
stopnja kreditne kvalitete 1 ali 2 v primeru uporabe pristopa IRB;
(25)
"prvotni kreditodajalec" je kreditodajalec, od katerega originator odkupi osnovne izpostavljenosti in jih listini;
(26)
"neto ekonomski delež" (net economic interest) je pozicija v listinjenju, osnovna izpostavljenost v celoti ali njen del, zadržana s strani originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca.
2. PRENOS KREDITNEGA TVEGANJA NA TRETJE OSEBE
(1)
Če banka v vlogi originatorja prenese pomemben delež kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe v skladu s pogoji iz tega poglavja, lahko:
(a)
v primeru tradicionalnega listinjenja, listinjene izpostavljenosti izključi iz svojega izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub;
(b)
v primeru sintetičnega listinjenja, za listinjene izpostavljenosti izračuna tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z oddelkom 4.2. tega sklepa oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu z oddelkom 4.3. tega sklepa.
(2)
Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, banka v vlogi originatorja tveganjem prilagojene zneske oziroma tveganjem prilagojene zneske in zneske pričakovanih izgub za pozicije v listinjenju izračunava v skladu z določbami tega sklepa. Če banka v vlogi originatorja ne prenese pomembnega deleža kreditnega tveganja v zvezi z listinjenimi izpostavljenostmi na tretje osebe, mu za nobeno pozicijo v zadevnem listinjenju ni potrebno izračunavati tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub v skladu z določbami tega sklepa, temveč listinjene izpostavljenosti obravnava kot da ne bi bile listinjene.
(3)
Banka v vlogi sponzorja ali banka v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub v skladu s prvim odstavkom tega člena, ali banka v vlogi originatorja ali sponzorja, ki je prodala finančne instrumente iz svoje trgovalne knjige SSPE-ju, tako da ji za tveganja v zvezi s temi finančnimi instrumenti ni več potrebno izračunavati kapitalske zahteve, ne sme zagotavljati večje podpore investitorjem v smislu zmanjšanja potencialnih ali dejanskih izgub glede na pogodbeno določene.
(4)
Če banka v vlogi originatorja ali sponzorja deluje v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, mora izračunavati kapitalsko zahtevo za listinjene izpostavljenosti kot da te ne bi bile listinjene. Banka mora javno razkriti podporo investitorjem, ki presega pogodbeno določeno, in njen vpliv na kapital banke.
(5)
Banka, ki v zadevnem listinjenju ne nastopa v vlogi originatorja, sponzorja ali prvotnega kreditodajalca, je lahko kreditnemu tveganju iz pozicije v listinjenju izpostavljena oziroma ima lahko pozicije v listinjenju le v primeru, če ji je originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec razkril, da bo trajno zadržal neto ekonomski delež vsaj v višini 5%, in so izpolnjeni ostali pogoji iz 6. poglavja tega sklepa.
(6)
Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora ob odobravanju kreditov, ki predstavljajo izpostavljenosti, katere namerava banka listiniti, uporabiti enaka primerna in jasno opredeljena merila v skladu z zahtevami iz 177. člena ZBan-1, kot jih uporablja za izpostavljenosti, ki jih bo zadržala. Zato banka v vlogi originatorja ali sponzorja na enak način odloča o odobritvi in po potrebi o spremembi, obnovitvi in refinanciranju takih kreditov. Banka uporabi ista načela tudi pri udeležbah in v izvedbah prve prodaje finančnih instrumentov, ne glede na to, ali bo udeležba ali izvedba prve prodaje finančnih instrumentov v trgovalni ali bančni knjigi.
(7)
Če zahteve iz šestega odstavka tega člena niso izpolnjene, se določbe prvega odstavka tega člena ne uporabljajo. V tem primeru banka v vlogi originatorja listinjenih izpostavljenosti ne sme izključiti iz svojega izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(8)
Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora investitorjem razkriti, kako izpolnjuje obveznosti glede zadržanja neto ekonomskega deleža iz drugega odstavka 45. člena tega sklepa. Banka v vlogi originatorja ali sponzorja mora bodočim investitorjem zagotoviti dostop do vseh pomembnih podatkov o kreditni kvaliteti in uspešnosti posameznih osnovnih izpostavljenosti, denarnih tokov in zavarovanju za kritje pozicije v listinjenju ter podatkov, ki so potrebni za izvedbo primernih testov izjemnih situacij glede denarnih tokov in vrednosti zavarovanja za kritje skupine izpostavljenosti. Banka podatke, potrebne za te namene, določi na dan zaključka listinjenja. Če to zaradi narave listinjenja ni možno, jih določi takoj, ko je to možno.
(9)
Če banka iz malomarnosti ali zaradi opustitve ne izpolni zahtev iz osmega odstavka tega člena, ji Banka Slovenije odredi dodatno utež tveganja sorazmerno glede na obseg kršitev in sicer v višini ne manj kot 250% uteži, ki bi sicer v skladu z določbami tega sklepa veljala za zadevno pozicijo v listinjenju. Dodatna utež tveganja se povečuje z vsako naslednjo kršitvijo do zgornje meje skupne uteži v višini 1250%. Banka Slovenije v postopku odreditve dodatne uteži upošteva izjeme za listinjenja, opredeljene v 47. členu tega sklepa.
2.2. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri tradicionalnem listinjenju
(1)
Banka v vlogi originatorja v tradicionalnem listinjenju lahko listinjene izpostavljenosti izključi iz izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub, če je izpolnjen eden od pogojev:
(a)
pomemben delež kreditnega tveganja iz naslova listinjenih izpostavljenosti je bil prenesen na tretje osebe;
(b)
banka v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250%, ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju sklep o kapitalu) upošteva kot odbitno postavko od kapitala.
(2)
Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:
(a)
tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima banka v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju, ne presegajo 50% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali
(b)
kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in banka v vlogi originatorja nima več kot 20% vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%.
(3)
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če banka v vlogi originatorja Banki Slovenije dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora banka v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.
(4)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije za posamezen primer odloči, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi ga banka v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.
(5)
Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
(a)
dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b)
listinjene izpostavljenosti so zunaj dosega banke v vlogi originatorja in njenih upnikov, kar velja tudi v primeru likvidacije ali stečaja. Navedeno banka v vlogi originatorja dokazuje z neodvisnim pravnim mnenjem;
(c)
izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti banke v vlogi originatorja;
(d)
prevzemnik listinjenih izpostavljenosti je SSPE;
(e)
banka v vlogi originatorja nima dejanske ali posredne kontrole nad prenesenimi izpostavljenostmi. Originator ima dejansko kontrolo nad prenesenimi izpostavljenostmi, če ima pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom pridobitve določenih koristi, ali če je dolžen ponovno prevzeti tveganje iz prenesenih izpostavljenosti. Ohranitev servisiranja pravic ali obveznosti, ki se nanašajo na zadevne izpostavljenosti, sama po sebi ne predstavlja posrednega nadzora banke v vlogi originatorja nad izpostavljenostmi;
(f)
če obstaja vgrajena nakupna opcija, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
vgrajena nakupna opcija je uresničljiva po presoji banke v vlogi originatorja,
-
vgrajena nakupna opcija se lahko uveljavi šele, ko ostane neodplačano 10% ali manj prvotne vrednosti listinjenih izpostavljenosti,
-
vgrajena nakupna opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave investitorjev ali drugim pozicijam investitorjev, in tudi drugače ni strukturirana na način, ki bi zagotavljal povečanje kreditne izboljšave;
(g) dokumentacija o listinjenju ne vsebuje klavzul, ki:
-
zahtevajo, da banka v vlogi originatorja izboljša pozicije v listinjenju, kar med drugim vključuje spremembo skupine izpostavljenosti ali povečanje donosa, ki se izplača investitorjem zaradi poslabšanja kreditne kvalitete listinjenih izpostavljenosti, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu pozicije v listinjenju, ali
-
omogočajo povečanje donosa, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti.
2.3. Minimalne zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe pri sintetičnem listinjenju
(1)
Banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti oziroma tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti v skladu z oddelkom 2.4. in 4. poglavjem tega sklepa, če je izpolnjen eden od pogojev:
(a)
pomemben delež kreditnega tveganja je bil s stvarnim ali osebnim zavarovanjem prenesen na tretje osebe;
(b)
banka v vlogi originatorja za vse pozicije v zadevnem listinjenju uporablja utež tveganja 1250% ali jih v skladu s točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu upošteva kot odbitno postavko od kapitala.
(2)
Šteje se, da je pomemben delež kreditnega tveganja iz točke (a) prvega odstavka tega člena prenesen v naslednjih primerih:
(a)
tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti vmesnih pozicij, ki jih ima banka v vlogi originatorja v zadevnem listinjenju, ne presegajo 50% tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti vseh vmesnih pozicij v zadevnem listinjenju, ali
(b)
kadar v zadevnem listinjenju ni vmesnih pozicij in originator lahko dokaže, da vrednost pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%, znatno presega utemeljeno oceno pričakovanih izgub pri listinjenih izpostavljenostih in banka v vlogi originatorja nima več kot 20% vrednosti pozicij v listinjenju, za katere bi veljalo, da so odbitna postavka od kapitala ali da se jim dodeli utež tveganja 1250%.
(3)
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se šteje, da je bil prenesen pomemben delež kreditnega tveganja, če banka v vlogi originatorja Banki Slovenije dokaže, da je vzpostavila politike in metodologijo, ki zagotavljajo, da je morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, doseženih z listinjenjem, utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe. Poleg tega mora banka v vlogi originatorja dokazati, da je namen prenosa kreditnega tveganja na tretje osebe upravljanje s tveganji in razporeditev notranjega kapitala.
(4)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije za posamezen primer odloči, da morebitno zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki bi jih banka v vlogi originatorja dosegla z zadevnim listinjenjem, ni utemeljeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe in, da v zadevnem primeru listinjenja ni prišlo do prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja.
(5)
Da gre za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja na tretje osebe, morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
(a)
dokumentacija o listinjenju odraža ekonomsko vsebino posla;
(b)
kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, izpolnjuje merila primernosti in minimalne zahteve za priznanje kreditnih zavarovanj iz 2. poglavja Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 112/08, 100/09 in 85/10, v nadaljevanju sklep o kreditnih zavarovanjih), pri čemer se SSPE ne prizna za primernega dajalca osebnih kreditnih zavarovanj;
(c)
instrumenti, ki se uporabljajo za prenos kreditnega tveganja, ne smejo vsebovati zahtev ali pogojev, ki:
-
določajo pomemben prag, ki mora biti dosežen, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka sploh sproži,
-
dopuščajo prenehanje kreditnega zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti,
-
zahtevajo, da banka v vlogi originatorja izboljša kreditno kvaliteto pozicij v listinjenju, razen v primeru določb o predčasnem odplačilu,
-
povečujejo stroške banke v vlogi originatoja za kreditno zavarovanje ali povečujejo donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju zaradi poslabšanja kreditne kvalitete skupine izpostavljenosti;
(d)
neodvisno pravno mnenje potrjuje izterljivost kreditnega zavarovanja v vseh relevantnih pravnih redih.
2.4. Izračun tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti banke v vlogi originatorja za listinjene izpostavljenosti v sintetičnem listinjenju
(1)
Banka v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 2.3. tega sklepa, in sicer za celotno skupino izpostavljenosti v skladu s 4. poglavjem tega sklepa in ne v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10, v nadaljevanju sklep o standardiziranem pristopu) ali sklepom o pristopu IRB, pri čemer mora upoštevati pododdelek 2.4.1. tega sklepa.
(2)
Banka v vlogi originatorja mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za vse tranše v listinjenju, vključno s tistimi, ki jim je bilo priznano zmanjšanje kreditnega tveganja, v skladu s 4. poglavjem tega sklepa, ob upoštevanju pododdelka 2.4.1. tega sklepa. Če se na primer tranša prenese na tretjo osebo z osebnim kreditnim zavarovanjem, se utež tveganja te tretje osebe uporabi za tranšo pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti banke v vlogi originatorja.
(3)
Za banko v vlogi originatorja, ki izračunava tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub za listinjene izpostavljenosti po pristopu IRB, je znesek pričakovanih izgub iz naslova teh izpostavljenosti enak nič.
2.4.1. Obravnava neusklajenosti zapadlosti v sintetičnem listinjenju
(1)
Banka v vlogi originatorja mora ob upoštevanju prvega odstavka 8. člena pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti upoštevati morebitno neusklajenost zapadlosti med kreditnim zavarovanjem, s katerim je doseženo tranširanje, in listinjenimi izpostavljenostmi v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2)
Za zapadlost listinjenih izpostavljenosti se upošteva najdaljša zapadlost izpostavljenosti, vendar ne več od petih let. Zapadlost kreditnega zavarovanja se določi v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(3)
Banka v vlogi originatorja ne sme upoštevati morebitne neusklajenosti zapadlosti pri izračunavanju tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za tranše ali dele tranš, ki jim je v skladu s 4. poglavjem tega sklepa dodeljena utež tveganja v višini 1250%. Za vse druge tranše ali dele tranš se obravnava neusklajenost zapadlosti v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih po naslednji formuli:
RW* = [RW(SP) x (t-t*)/(T-t*)] + [RW(Ass) x (T-t)/(T-t*)]
(4)
Simboli v formuli iz tretjega odstavka tega člena pomenijo:
RW* = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti za listinjene izpostavljenosti za izračun kapitalske zahteve v skladu s točko b) 5. člena sklepa o kapitalu;
RW(SP) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega sklepa, če ne bi bilo nobene neusklajenosti zapadlosti;
t = preostala zapadlost kreditnega zavarovanja, izražena v letih, ali vrednost T, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
T = preostala zapadlost osnovnih izpostavljenosti, izražena v letih, ali 5 let, odvisno od tega, katera vrednost je nižja;
RW(Ass) = tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti, izračunani za listinjene izpostavljenosti, kot da ne bi bile listinjene.
3.2. Uporaba bonitetnih ocen