TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve, zavarovanja ali izterjave denarne terjatve zaradi odplačila kredita za stanovanje (obligacijsko pravni zahtevek), temveč ugotovitev stvarnopravnega zahtevka.

Zahtevka torej nista istovetna in ni nastopilo pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR. Res sta tožbena zahtevka povezana, ker je določitev stvarnopravnih deležev na stanovanju predhodno vprašanje za odločitev o terjatvi za povrnitev kredita v sorazmernem deležu, vendar bi bilo sodišče tisto, ki bi odločilo, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali bo počakalo na odločitev o stvarnopravnem zahtevku. Predvsem pa bi morala biti vložena tožba z zahtevkom za povrnitev dela plačanega kredita. Delež tega kredita oziroma vtoževani znesek terjatve bi tožnik lahko izračunal na podlagi deleža, ki ga je uveljavljal v stvarnopravnem zahtevku.