Odlok o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND-1)...

668. Odlok o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND-1)

Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22) in tretjega odstavka 108. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 - odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 25. marca 2025 sprejel

O D L O K
o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND-1)

UVOD

(1)

Odlok o strategiji upravljanja naložb države (v nadaljnjem besedilu: strategija) je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) temeljni akt upravljanja, ki opredeljuje razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice gospodarskih družb v državni lasti, ki jih opredeljuje in razvršča na strateške, pomembne in portfeljske naložbe ter določa posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško.

(2)

Strategija opredeljuje tudi splošne usmeritve pri upravljanju stvarnega premoženja in terjatev, ki so vključene v definicijo naložb in jih upravlja Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH) po prenehanju Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB).

(3)

Strategija opredeljuje politiko Republike Slovenije glede upravljanja njenih kapitalskih naložb. Kot akt programske narave, strategija ne more ustvarjati pravnih učinkov, zato ne določa novih pravic, obveznosti in pristojnosti, saj gre za vsebino, ki je pridržana zakonskemu urejanju.

(4)

Po definiciji, kot jo določa ZSDH-1, upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi.

(5)

Strategija je osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država sporoča upravljavcu naložb države, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. S tem se zagotavlja ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, tako pa preprečuje nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. S tem strategija v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti predstavlja jasno in dosledno lastniško politiko za zagotovitev neodvisnega, strokovnega, preglednega in učinkovitega upravljanja s strani upravljavca kapitalskih naložb države.

(6)

SDH kot upravljavec naložb države na podlagi strategije sprejme letni načrt upravljanja naložb, v katerem se opredelijo podrobni cilji pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev ter pričakovani denarni tokovi iz upravljanja naložb. Hkrati se določijo merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki so oblikovana glede na vrsto naložbe, pri čemer se morajo pri strateških naložbah upoštevati strateški cilji, ki jih določa strategija. Strategija, letni načrt upravljanja in merila so tako temeljno orodje SDH za spremljanje poslovanja in doseganja ciljev družb s kapitalsko naložbo države v skladu z njihovo statusno obliko in lastniškim deležem države v družbi. Ta sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti se sklene z letnim poročilom o poslovanju Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor), ki vsebuje kazalnike za vse kapitalske naložbe, razkritje meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in izpolnjevanje teh meril v preteklem letu. SDH med letom četrtletno poroča o upravljanju Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ.

1. poglavje OPREDELITEV RAZVOJNIH USMERITEV REPUBLIKE SLOVENIJE KOT DELNIČARKE ALI DRUŽBENICE DRUŽB

1.1 Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030

(1)

Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) je septembra 2015 sprejela resolucijo z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: agenda OZN). V njej so voditelji držav in vlad določili cilje trajnostnega razvoja, da bi odpravili revščino, zaščitili naš planet ter zagotovili varstvo človekovih pravic in blaginjo za vse. Agenda OZN vsebuje 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja. Cilji so medsebojno povezani in neločljivi ter enakopravno združujejo vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, družbeno in okoljsko.

(2)

Z vidika družb v državni lasti je aktualnih sedem splošnih ciljev agende OZN:

-

doseči enakost spolov ter krepiti vlogo žensk,

-

vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije,

-

spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse,

-

zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije,

-

sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam,

-

varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti,

-

ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.

(3)

Zaveze k doseganju ciljev agende OZN in njihovo uresničevanje so se že implementirali v odločitvah Slovenije in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).

1.2 Strategija razvoja Slovenije 2030

(1)

Strategija razvoja Slovenije 2030, ki jo je sprejela vlada 7. decembra 2017, vključuje splošne cilje agende OZN in analizo stanja. Na tej podlagi ugotavlja, da Slovenija postopoma napreduje na področju kakovosti življenja in gospodarskega razvoja. Kljub temu na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja precej zaostaja za najrazvitejšimi državami. Nadaljnje razvojne možnosti omejujejo nizka produktivnost, neprilagojenost demografskim spremembam, nadaljnje čezmerno obremenjevanje okolja in nizka učinkovitost države pri spodbujanju razvoja. Hitrejši gospodarski napredek omejuje nizka produktivnost gospodarstva, katere dvig na dolgoročno višjo raven omejujejo predvsem strukturni dejavniki, ki so povezani s človeškimi viri, inovacijsko sposobnostjo in ravnjo digitalizacije, pa tudi institucionalno neučinkovitostjo in premalo spodbudnim poslovnim okoljem.

(2)

Gospodarska stabilnost je med pomembnejšimi dejavniki za doseganje visokega življenjskega standarda in kakovosti življenja. Osnova za gospodarsko stabilnost je uspešno delujoče gospodarstvo z ohranjanjem ključnih makroekonomskih ravnovesij. Rast gospodarstva mora biti vključujoča in zelena ter mora temeljiti na visoki konkurenčnosti in inovativnosti. To bi omogočalo trajnostni razvoj, ki bo tudi zaradi večje uravnoteženosti vseh treh vidikov razvoja odpornejši proti gospodarskim pretresom, hkrati pa bo omogočal visoko vključenost prebivalstva v ustvarjanje in delitev ter zmanjševal obremenjevanje okolja. Za dosego teh ciljev Strategija razvoja Slovenije 2030 med drugim predvideva spodbujanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, zagotavljanje ustreznega odziva ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu (proticikličnost ekonomskih politik) in zagotavljanje konkurenčnosti finančnega trga, zlasti stabilnosti in učinkovitosti bančnega sistema, ter razvoj nebančnih segmentov finančnega sistema.

(3)

Strategija razvoja Slovenije 2030 ugotavlja, da je Slovenija pri učinkovitosti rabe virov in energije pod povprečjem EU, pri čemer prepočasi napreduje tudi glede produktivnosti rabe ogljika. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je zato prednostna razvojna usmeritev za celotno gospodarstvo. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo je ključna za razvoj, pri čemer je dajanje prednosti učinkoviti rabi energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in obnovljivim virom energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) eno od temeljnih načel razvoja energetike. Eden ključnih dejavnikov za povečanje deleža OVE je tudi razvoj tehnologij za shranjevanje energije in digitalizacija elektroenergetskega sistema (uvedba t. i. pametnega omrežja). Prednostno povečevanje URE in hkrati deleža OVE bo omogočalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP), kar je tudi del zavez Slovenije v okviru podnebno-energetskega paketa EU in pariškega podnebnega sporazuma. Pomemben vir TGP je tudi področje prometa, zato bo Slovenija izkoristila potenciale inovacij na področju novih konceptov mobilnosti, razvoj javnega potniškega prometa in optimiziranje tranzitnega prometa.

(4)

Naravni viri so temelj gospodarskega razvoja, ponujajo možnosti za nove investicije in zaposlovanje ter izboljšujejo življenjski standard in kakovost življenja. Tako kot pri drugih vrstah virov tudi povečevanje ali zmanjševanje vrednosti naravnih virov povečuje ali zmanjšuje dolgoročne družbene koristi oziroma stroške. V tem okviru Strategija razvoja Slovenije 2030 opredeljuje gozd kot temelj zagotavljanja trajnostnega razvoja ekosistema z vidika njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.

(5)

Kot pomembno gibalo razvoja Strategija razvoja Slovenije 2030 določa tudi vzpostavitev konkurenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva je treba okrepiti predvsem s povečanjem dodane vrednosti na zaposlenega (produktivnost). V gospodarskem razvoju se večja razvitost kaže v višji tehnološki sestavi gospodarstva in višji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnoloških in netehnoloških inovacij. Z vidika družb v državni lasti sta pomembna predvsem dva cilja, in sicer (a) spodbujanje internacionalizacije podjetij z neposrednimi tujimi investicijami in vključevanjem v globalne verige vrednosti ter (b) dolgoročno učinkovito upravljanje družb v državni lasti in spodbujanje umika države iz lastništva družb, ki ne pomenijo strateške naložbe. K temu lahko pri družbah s kapitalsko naložbo Republike Slovenije ali SDH dodamo še cilje (c) uveljavljanja visoke inovativnosti, digitalizacije, avtomatizacije ter poslovne, snovne in energetske učinkovitosti ter (d) razvoja in uveljavljanja okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (načela ESG).

1.3 Opredelitev splošnih razvojnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti

Splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030 v povezavi z drugimi relevantnimi zakoni ter nacionalnimi in mednarodnimi razvojnimi akti.

1.3.1 Človekove pravice in družbena odgovornost

(1)

Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa varovanje pravic delavcev ter zagotavljanje varnega in zanesljivega delovnega okolja za vse delavce, tudi delavce migrante, še zlasti pa migrantke, in delavce z negotovo zaposlitvijo. Svet OZN za človekove pravice je 16. junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu: izvajanje okvirnega programa Združenih narodov »varovati, spoštovati in pomagati« (v nadaljnjem besedilu: smernice OZN), vlada pa je novembra 2018 za njihovo uresničevanje sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: NAN), katerega namen in cilj je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

(2)

Smernice OZN med drugim določajo, da morajo države sprejeti dodatne ukrepe za varstvo pred kršitvami človekovih pravic s strani gospodarskih subjektov, ki so v lasti oziroma pod nadzorom države. Bolj ko je gospodarski subjekt povezan z državo oziroma bolj ko je odvisen od oblasti ali proračunskih sredstev, več razlogov ima država, da zagotovi, da gospodarski subjekti spoštujejo človekove pravice. Odgovornost za spoštovanje človekovih pravic imajo vsi gospodarski subjekti ne glede na svojo velikost, sektor, okoliščine poslovanja, lastništvo in strukturo. Zavezo k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN je v Sloveniji podpisalo 22 družb, od tega 17 v državni lasti, med njimi tudi SDH.

(3)

SDH svojo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN prenaša tudi na druge družbe v državni lasti s kodeksom in v obliki priporočil in pričakovanj SDH do družb v njegovem upravljanju. SDH tako pričakuje, da vse družbe v okviru zaveze spoštovanja človekovih pravic pri poslovanju posebno pozornost namenijo spoštovanju pravic, ki so povezane z delom in pravico do svobodnega združevanja delavcev, s prizadevanjem na strani vseh deležnikov, predvsem v smeri izboljšanja pogojev dela zaposlenih, stimulativnega nagrajevanja zaposlenih, zvišanja produktivnosti zaposlenih ter zmanjšanja števila poškodb in bolezni. Družbe v državni lasti morajo spoštovati delovno-pravno zakonodajo in veljavne kolektivne pogodbe ter voditi korekten in spoštljiv socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in s predstavniki zaposlenih v svetih delavcev.

(4)

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je tudi del širše družbene odgovornosti družb, po kateri bi morale v svoje poslovne politike poleg osnovne skrbi za pridobivanje dobička uvrstiti tudi skrb za vse, s katerimi pri svojem poslovanju prihajajo v stik. To poleg spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pomeni tudi pošten odnos do kupcev in dobaviteljev, skrben odnos do narave in okolja ter do sredine, v kateri delujejo. Kot temelj družbene odgovornosti sta tudi skrb za kulturo in umetnost. Ta načela naj bi družbeno odgovorna podjetja uresničevala na prostovoljni osnovi in nad ravnijo, določeno z zakonodajo. Uvajanje družbene odgovornosti v podjetniško politiko lahko pomeni konkurenčno prednost družb, vsebina družbene odgovornosti pa tudi vse pogosteje postaja sestavni del poslovnih poročil družb. Zakon o gospodarskih družbah za subjekte javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih je večje od 500, predpisuje, da vključijo v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju.

(5)

Zakon o gospodarskih družbah določa minimalne pogoje glede izjave o nefinančnem poslovanju, po tej strategiji pa se subjektom javnega interesa, ki so zavezani k izjavi o nefinančnem poslovanju, predlaga tudi poročanje, kako v svoje družbeno odgovorno poslovanje vključujejo kulturo in umetnost.

(6)

Varnost oziroma trajnost kakovostnih zaposlitev, še zlasti invalidov, je eden ključnih elementov človekovih pravic in družbene odgovornosti, kar mora biti tudi ena ključnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti.

(7)

Cilj agende OZN je vsem invalidnim osebam zagotoviti dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti. Vključenost v družbo ter enak dostop za invalide in osebe z različnimi oblikami funkcionalne oviranosti je tudi cilj Strategije razvoja Slovenije 2030. Delo in zaposlovanje invalidov je tudi eden ključnih ciljev NAN, katerega je, kot že navedeno, podpisal tudi SDH. Varstvo invalidov pred diskriminacijo določa zakonodaja, ki vsebuje tudi pozitivne, zaščitne in druge ukrepe za osebe z invalidnostjo ter vsem delodajalcem v Republiki Sloveniji zagotavlja sistem podpore za zaposlovanje invalidov. Republika Slovenija je neposredna lastnica v dveh invalidskih podjetjih, in sicer v CSS d. o. o. in BODOČNOST MARIBOR d. o. o., posredno pa tudi v nekaj drugih podjetjih: SŽ - ŽIP, storitve, d. o. o., Sinpo, Storitve za gozdarstvo, d. o. o. in HTZ Harmonija tehnologije in znanja, invalidsko podjetje, d. o. o. Velenje. Družbe v državni lasti torej niso pretežni zaposlovalec invalidov, saj tudi ne gre za strateško dejavnost, ki bi bila pridržana zgolj družbam v državni lasti, morajo pa zaradi družbene odgovornosti in pozitivnega širšega družbenega vzgleda za vse zaposlene invalide, predvsem zaradi njihove ranljivosti, prioritetno zagotoviti dostojno delovno okolje. Stečaj ali likvidacija invalidskega podjetja sta varovana s predpisanimi soglasji vlade in pristojnega ministrstva. V skrajnih primerih sta lahko upravičena, vendar je dolžnost SDH, da v sodelovanju z invalidskim podjetjem takšen ukrep predhodno konstruktivno komunicira in uskladi z vsemi zaposlenimi invalidi ter si prizadeva za njihov dostojen prehod v drugo zaposlitev oziroma rešitev njihovega statusa.

1.3.2 Enakost spolov

(1)

Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa zagotovitev celovite in dejanske vključenosti žensk ter enake možnosti na vseh ravneh odločanja v politiki, gospodarstvu in javnem življenju. V Sloveniji že od leta 2002 velja Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter od leta 2023 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023-2030. Na ravni Evropske komisije je bila 5. marca 2020 objavljena Strategija za enakost spolov za obdobje 2020-2025, kot najbolj konkreten dokument pa je bila 23. novembra 2022 sprejeta Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Cilj omenjene direktive je z določitvijo nabora postopkovnih zahtev v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta na podlagi preglednosti in zaslug zagotoviti uporabo načela enakih možnosti za ženske in moške ter doseči uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodstvenih položajih. Skladno z omenjeno direktivo morajo države članice do 30. junija 2026 zagotoviti, da v družbah, ki kotirajo na borzi, osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest ali vsaj 33 % vseh direktorskih mest, tako izvršnih kot neizvršnih.

(2)

Iz podatkov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2023 je razvidno, da je na ravni Evropske unije med člani uprav in nadzornih svetov največjih družb, ki kotirajo na borzi, približno 30,5 % žensk, v Sloveniji pa je ta delež 22,5 %. Združenje nadzornikov Slovenije ugotavlja, da le 18 izmed 55 borznih in državnih družb v upravljanju SDH že danes izpolnjuje cilje iz evropske direktive, kar je manj kot tretjina. Ob tem jih je kar 15 % brez spolne raznolikosti v teh organih. SDH v Letnem poročilu o upravljanju kapitalskih naložb za leto 2022 navaja, da je bilo v tem letu v nadzornih svetih družb v upravljanju SDH 26,1 % žensk in 73,9 % moških, v organih upravljanja pa 24,5 % žensk in 77,5 % moških.

(3)

SDH je v priporočilih in pričakovanjih iz decembra 2023 in v Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2024 poudaril lastne zaveze glede zagotavljanja spolne raznolikosti v nadzornih svetih družb v državni lasti in pričakovanja tudi do teh družb, da bodo njihovi pristojni organi in tudi organi njihovih odvisnih družb, v katerih imajo položaj obvladujoče družbe, vlagali potrebne napore v dosego cilja 40 % za člane nadzornih svetov ter skupaj 33 % za člane nadzornih svetov in uprav manj zastopanega spola. V tej točki omenjena evropska direktiva sicer to razmerje zahteva za družbe, ki kotirajo na borzi, SDH pa ga želi v skladu s pričakovanji razširiti na vse družbe v njegovem upravljanju. Ker je treba razmerje zagotoviti do junija 2026, je treba ustrezno spolno raznoliko imenovanje začeti izvajati takoj, saj redni mandati članov organov vodenja in nadzora običajno trajajo od štiri do šest let.

1.3.3 Trajnostni viri energije

(1)

Relevantni konkretni cilji agende OZN z vidika Slovenije so, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do zanesljive in sodobne oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah, občutno poveča delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri, podvoji energetska učinkovitost na svetovni ravni in okrepi mednarodno sodelovanje ter tako olajša dostopnost raziskav na področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo ter naprednimi in čistejšimi tehnologijami fosilnih goriv, ter spodbuja naložbe v energetsko infrastrukturo in čiste energetske tehnologije.

(2)

Državni zbor je leta 2021 sprejel Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih sektorskih dokumentih. Podnebna strategija je strateški dokument in ne vsebuje konkretnih ukrepov. Akcijski načrt za izvajanje podnebne strategije do leta 2030 je NEPN.

(3)

Vlada je na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 28. februarja 2020 sprejela NEPN za obdobje 2020-2030 (in s pogledom do leta 2040). Vsakokrat veljavni NEPN določa cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije do leta 2030, in sicer glede razogličenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga energije ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

(4)

Vlada je skladno z NEPN 13. januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje najpozneje v letu 2033.

(5)

Zagotavljanje cenovno sprejemljivih, zanesljivih in trajnostnih virov energije ter sledenje temeljnim razvojnim dokumentom Slovenije na tem področju je ena ključnih nalog SDH in elektroenergetskih družb v njegovem upravljanju, ki predstavljajo kar 31 % knjigovodske vrednosti vseh družb v portfelju SDH.

1.3.4 Razvoj infrastrukture

(1)

Agenda OZN kot pomemben globalni cilj določa vzpostavitev kakovostne, zanesljive, vzdržne in vzdržljive infrastrukture, tudi regionalno in čezmejno, ki bo prispevala h gospodarskemu razvoju in blaginji. Za dosego tega cilja je po agendi OZN treba do leta 2030 nadgraditi infrastrukturo in industrijo prilagoditi tako, da bosta trajnostni, z učinkovitejšo rabo virov ter pospešenim uvajanjem čistih in okoljsko neoporečnih tehnologij in proizvodnih postopkov.

(2)

Razvoj celovite prometne infrastrukture določata Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Pomen razvoja infrastrukture poudarjata tudi Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 in NEPN, zlasti z vidika trajnostnega razvoja in razvoja javnega potniškega prometa. NEPN ugotavlja, da mora Slovenija zaradi nenehne rasti cestnega (tovornega in potniškega) prometa posebno pozornost nameniti železniškemu prometu in ukrepom trajnostne mobilnosti ter uvajanju alternativnih goriv v prometu. S tem se bo zmanjšal ogljični odtis v prometnem sektorju in razbremenil gosti promet, ki postaja nevzdržen za slovenske ceste. Za izvajanje tega cilja se bo do leta 2030 pospešeno nadgradila železniška infrastruktura, povečala zmogljivost koridorjev za potniški promet, nadgradile proge za doseganje standardov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in razvijalo integrirani javni potniški promet (uskladitev voznih redov, vključitev mestnega prometa, vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa).

(3)

Železniška infrastruktura je v lasti države in tako je tudi financiranje njenega razvoja v domeni državnega proračuna. Avtocestna infrastruktura je na drugi strani v lasti DARS d. d., ki jo tudi financira, zato je največja družba v državni lasti po knjigovodski vrednosti. Pete so Slovenske železnice, d. o. o., celoten prometni sektor pa je s 43,2 % največji v portfelju družb v upravljanju SDH. Družbe v državni lasti v prometnem sektorju in SDH kot njihov upravljavec morajo oblikovati, sprejeti in skrbno spremljati izvajanje lastnih strategij za dosego ciljev razvoja infrastrukture in prehoda na trajnostno mobilnost.

1.3.5 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi

(1)

Agenda OZN si prizadeva za ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, zlasti gozdov, mokrišč, gorskih in sušnih območij, v skladu z obveznostmi po mednarodnih sporazumih. Zavzema se še za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vsemi vrstami gozdov, kar je cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 z vidika ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij gozda, ki jih v okviru zagotavljanja sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi poudarja tudi Resolucija o nacionalnem gozdnem programu v povezavi s trajnostnim razvojem gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti.

(2)

Slovenija je za Švedsko in Finsko ena najbolj gozdnatih evropskih držav, saj gozdovi pokrivajo kar 59 % njene površine. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu ugotavlja, da je gozd simbol prepoznavnosti Slovenije in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Lesno bogastvo je naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati tudi zaradi ohranjanja ekološkega ravnotežja v naravi, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kakovostnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine ter zaradi ponorov ogljika.

(3)

Državni gozdovi predstavljajo okoli 20 % skupnega deleža vseh slovenskih gozdov. Zaradi obsega in zanesljivosti oskrbe slovenskega trga z gozdnimi lesnimi sortimenti ima gospodarjenje v gozdovih v državni lasti pomemben vpliv na vzpostavitev in razvoj gozdnih lesnih verig. Cilji tega razvoja so večja izraba lesa v Sloveniji, razvoj slovenske lesnopredelovalne industrije, razvoj zelenih delovnih mest in predelave lesa z največjo dodano vrednostjo. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v državni lasti lahko bistveno pripomore tudi k doseganju strateških ciljev ohranjanja narave in zagotavljanju ekosistemskih storitev, ohranitvi poseljenosti in razvoju podeželja, ohranjanju kulturne krajine, večji rabi obnovljivih virov energije ter razvoju rekreacije in oddiha vsem državljanom.

1.3.6 Obvladovanje tveganj

(1)

V zadnjih desetih letih so gospodarstvo prizadele tri širše krize, in sicer finančna kriza, pandemija in energetska kriza, pri čemer so bile v prvi in zadnji krizi ključni akterji družbe v državni lasti, to so banke in proizvajalci električne energije (v nadaljnjem besedilu: EE). Iz finančne krize je Slovenija izšla z državno pomočjo oziroma dokapitalizacijo bank in njihovo posledično privatizacijo. Edina komercialna banka v delni državni lasti je ostala zgolj banka NLB d. d., ki je zaradi izvedenih ukrepov v odzivu na krizo iz nje izšla kot trdna in likvidna banka, ki je pokazala odpornost na učinke pandemije in energetske krize. Proizvajalci EE so bili v času energetske krize močno likvidnostno prizadeti in jim je država morala pomagati s poroštvom in naknadnim vplačilom kapitala v skladu s testom zasebnega vlagatelja. Novi realnosti na trgu EE se morajo te družbe še vedno prilagajati.

(2)

Vse navedene krize so opozorilo, da so krize na področju gospodarstva vse bolj pogoste in večdimenzionalne, zato je glavno vodilo SDH kot upravljavca in družb v državni lasti, da v svoje poslovanje ter letne in strateške načrte vključijo načrte za obvladovanje tveganj, vse z namenom zagotavljanja konkurenčnosti poslovanja, dolgoročne uspešnosti in odpornosti na morebitne gospodarske pretrese. Posebna pozornost se pri tem nameni prilagajanju podnebnim spremembam oziroma tveganjem, ki jih prinašajo.

1.3.7 Dvig produktivnosti

(1)

Dvig produktivnosti je eden prvih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in EU. Priporočilo sveta EU z dne 20. septembra 2016 o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost ugotavlja, da je od leta 2008 gospodarska rast v evroobmočju in EU šibkejša zaradi upada naložb ter da bo v prihodnosti gospodarska rast navsezadnje odvisna od zvišanja produktivnosti. Povečanje produktivnosti je večplasten izziv, pri katerem je potrebna vrsta dobro uravnoteženih politik, usmerjenih zlasti v podporo inovacijam, povečanje znanj in spretnosti, zmanjšanje togosti na trgu dela in proizvodnem trgu ter boljše razporejanje virov. Pri ukrepih za dvig produktivnosti gre torej za sistemsko državno raven ter za prilagoditve in ukrepe posameznih gospodarskih družb.

(2)

Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR), kot nacionalni odbor za produktivnost, v Poročilu o produktivnosti 2023 ugotavlja, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU tudi v letu 2022 ni zmanjšal. Slovenija je po revidiranih podatkih leta 2022 dosegla 82 % povprečne ravni produktivnosti dela EU, merjene z BDP na zaposlenega v standardih kupne moči. Zaostanek Slovenije v ravni produktivnosti je bil nekoliko višji kot leto pred tem (84 %) in tudi višji kot leta 2008, ko se je prekinil trend prej opaznega dohitevanja povprečja EU. Šibka rast produktivnosti v zadnjem desetletju in pol, ki ne omogoča vidnejšega zmanjševanja zaostanka za razvitejšimi gospodarstvi, je po mnenju UMAR posledica skromnega obsega investicij, s strukturnega vidika pa izstopa zlasti prepočasen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo. Preobrazbo gospodarstva za dvig produktivnosti pa mora podpirati tudi poslovno okolje, ki naj spodbuja investicije, inovacije ter krepitev znanj in spretnosti.

(3)

Slovenija mora na institucionalno-politični ravni težiti k oblikovanju sistemskih ukrepov za dvig produktivnosti, gospodarske družbe v državni lasti pa morajo v tem okolju za dvig lastne produktivnosti težiti k izvajanju investicij v lastno dejavnost, spodbujati inovacije, pospešiti digitalno preobrazbo, razvijati in vlagati v znanje lastnih kadrov in kadrov, ki jih potrebujejo, ter se čim hitreje prilagoditi sistemu nizkoogljičnega in podnebju odpornega krožnega gospodarstva.

1.3.8 Krepitev sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti

(1)

Sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti vključuje ustrezen pravni okvir z ZSDH-1 in strategijo upravljanja kot najvišjim aktom upravljanja ter na njuni podlagi vrsto odnosov med organi upravljanja družb, delničarji, zaposlenimi in drugimi zainteresiranimi deležniki. Korporativno upravljanje zagotavlja tudi pregledno strukturo, s katero se določajo cilji družb (strategija in letni načrt), sredstva za doseganje teh ciljev (letni načrt, politika upravljanja), pričakovanja do družb (kodeks korporativnega upravljanja, priporočila in pričakovanja SDH), spremljanje uspešnosti (merila), poročanje (poročila družb za SDH, četrtletna poročila SDH in letno poročilo o upravljanju SDH državnemu zboru) in nadzor (vlada, državni zbor, Računsko sodišče, KPK).

(2)

Sistem upravljanja družb v državni lasti temelji na Smernicah OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in mednarodnih dobrih praksah. Vzpostavljen je bil s sprejemom ZSDH-1 v letu 2014 in Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države v letu 2015 ter v celoti ohranjen do leta 2022. Po osmih letih se je opravila revizija ZSDH-1 v smislu ugotovljenih pomanjkljivosti in novih okoliščin. Uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1A) je okrepila pogoje za člane nadzornega sveta SDH in družb v upravljanju SDH ter vzpostavila njihovo redno preverjanje, podelila pristojnost Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: KPK) za obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov poslovodnih oseb ter članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v SDH in družbah v njegovem upravljanju, prenesla v upravljanje SDH posamezne družbe, ki so bile v upravljanju vlade, z ohranitvijo strateških kapitalskih naložb v lasti SDH vzpostavila njegovo funkcijo aktivnega upravljavca kapitalskih naložb in vzpostavila pravne podlage za nadaljnje nemoteno upravljanje premoženja (kapitalskih naložb, terjatev in stvarnega premoženja) in obveznosti DUTB. Vlada in ministrstvo, pristojno za finance in upravljanje finančnega premoženja države ter s tem kapitalskih naložb države, morata stalno bdeti nad sistemom korporativnega upravljanja družb v državni lasti in za njegovo krepitev po potrebi predlagati nadaljnje potrebne spremembe ZSDH-1.

(3)

Urejeno korporativno upravljanje je pomembno z vidika celotne države in njene gospodarske učinkovitosti, uspešnosti, konkurenčnosti in produktivnosti, saj zmanjšuje tveganje neuspešnega poslovanja družb in uresničuje temeljne razvojne usmeritve Slovenije. Kakovosten sistem korporativnega upravljanja pomeni, da imajo družbe postavljene jasne in merljive cilje, urejen in delujoč sistem skladnosti poslovanja, notranjih kontrol, notranje revizije in upravljanja s tveganji, kar zagotavlja uspešno poslovanje in trajnostni razvoj ter zmanjšuje protipravna ravnanja v družbah. Prav tako izboljšuje strokovnost sprejemanja odločitev in s tem spodbuja zaupanje v družbo s strani delničarjev, družbenikov, zaposlenih in drugih deležnikov. Pomembno je tudi spoštovanje človekovih pravic, družbene odgovornosti in enakosti spolov.

(4)

SDH mora kot upravljavec kapitalskih naložb države nenehno stremeti k dvigu ravni korporativnega upravljanja v družbah s kapitalsko naložbo države ter povečevanju vrednosti naložb in zagotavljanju čim večjega donosa za lastnike uresničevati z zasledovanjem strateških ciljev družb v skladu s splošnimi razvojnimi usmeritvami Slovenije. Vseskozi mora delovati v skladu z načeli neodvisnosti, skrbnosti, odgovornosti, gospodarnosti in preglednosti. SDH mora vsa ta načela uresničevati tudi v postopkih pridobivanja, vrednotenja, akreditacije in izbora kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, ki morajo izpolnjevati vse predpisane pogoje in merila, s čimer se zagotovi strokovna in glede na spol raznolika sestavo nadzornih svetov, kar je ključno za uspešno poslovanje družb v skladu s cilji. To je temelj dolgoročne vizije SDH - postati prepoznaven kot ozaveščen, aktiven, vzoren, strokoven ter trajnostno in družbeno odgovorno naravnan gospodar, ki izvaja najboljšo prakso korporativnega upravljanja.

1.3.9 Krepitev slovenskega trga kapitala

(1)

Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030 določa ukrepe za krepitev slovenskega trga kapitala, ki je temelj za izboljšanje poslovnega okolja za gospodarstvo, predvsem za mala in srednje velika podjetja, kot tudi za prebivalstvo. Končni cilj strategije je doseči status razvijajočega trga, kar bi povečalo prepoznavnost Slovenije med institucionalnimi vlagatelji in bi imelo za posledico večji obseg investiranja. Za doseganje tega cilja je potrebno povečati likvidnost, obseg trgovanja in tržno kapitalizacijo na slovenskem organiziranem trgu.

(2)

Na ravni EU na pobudo Evropske komisije potekajo regulatorne aktivnosti za namen vzpostavitve Unije kapitalskih trgov (v nadaljnjem besedilu: CMU). Glavni cilj unije CMU je vzpostaviti enotni trg kapitala, na katerem bodo imela podjetja boljši dostop do nebančnega financiranja, lokalni kapitalski trgi pa se bodo razvili in bolje servisirali gospodarstvo. Eno ključnih priporočil v okviru projekta CMU je tudi vzpodbujati razvoj lokalnih kapitalskih trgov. Evropska komisija ugotavlja, da med državami članicami obstajajo geografske razlike glede kapitalizacije, likvidnosti in razvitosti njihovih lokalnih kapitalskih trgov. Evropska komisija tako poudarja tudi pomen razvoja lokalnih kapitalskih trgov s krepitvijo njihovih specifičnih zmogljivosti in omogočanjem njihovega povezovanja. Ravno zaradi tega ukrepi, ki jih predvideva Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, vključujejo tudi povečanje likvidnosti na domačem organiziranem trgu vrednostnih papirjev, tudi s krepitvijo prvih ponudb delnic javnosti, kar je osnova za pridobitev statusa razvijajočega trga in izboljšanje bonitetnega položaja Slovenije.

(3)

Prodaje družb v državni lasti so v preteklih privatizacijah s ciljem doseganja večjih kupnin potekale v smeri iskanja strateških vlagateljev. Več tako prodanih družb je kotiralo na Ljubljanski borzi, novi strateški vlagatelji pa so po nakupu družb njihove delnice umaknili z borze (npr. Aerodrom Ljubljana, Helios, Žito). S tem se je ponudbo na borzi in njeno likvidnost dodatno zmanjšalo. Zato Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030 za spodbujanje likvidnosti in tržne kapitalizacije med drugim predlaga oblikovanje sklada deležev družb v državni lasti (lahko manjšinskih), katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi. Krepitev slovenskega trga kapitala je strateški interes Republike Slovenije.

(4)

SDH mora zaradi razvojne usmeritve Republike Slovenije za razvoj kapitalskega trga izvesti postopek razpolaganja s kapitalsko naložbo države v večinski državni lasti, za katero je to izrecno določeno s to strategijo v prvem odstavku točke 3.2 Pomembne naložbe, izključno po metodi prve ponudbe vrednostnih papirjev (delnic) javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem, v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov. Pri tem mora upravljavec naložbe v njenem aktu o ustanovitvi oziroma statutu zagotoviti razpršenost posamičnih ali povezanih zasebnih lastnikov, tako da nobeden ne doseže skupne višine deleža kapitalske naložbe države.

2. poglavje OPREDELITEV NALOŽB DRŽAVE

(1)

Skladno z ZSDH-1 so naložbe kapitalske naložbe ter terjatve in stvarno premoženje, ki so na SDH prešli s prenosom premoženja ter pravic in obveznosti iz DUTB na SDH v skladu z zakonom, ki je urejal ukrepe za krepitev stabilnosti bank.

(2)

Kapitalske naložbe so lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ter ne obsegajo drugega premičnega in nepremičnega (stvarnega) premoženja in pravic (terjatev) Republike Slovenije.

(3)

ZSDH-1 za kapitalske naložbe države določa kapitalske naložbe Republike Slovenije, SDH in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD). Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi. ZSDH-1 pridobivanje naložb, razpolaganje z njimi in njihovo razvrstitev na strateške, pomembne in portfeljske določa za naložbe Republike Slovenije in SDH.

(4)

KAD upravlja svoje kapitalske naložbe samostojno in neodvisno, razen v primerih prodaje kapitalske naložbe države in uresničevanja glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, v katerih ima delež KAD, ko prodajni postopek in glasovalne pravice izvršuje SDH. Strategija tako vsebuje kapitalske naložbe KAD le, kadar imata kapitalsko naložbo v isti družbi tudi Republika Slovenija oziroma SDH.

2.1 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju SDH

(1)

SDH je pristojen za upravljanje kapitalskih naložb:

-

v lasti SDH,

-

v lasti Republike Slovenije (z izjemami na zakonski podlagi),

-

v lasti KAD pod pogoji in na način iz 51. in 53. člena ZSDH-1,

-

Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav, d. d.

Tabela 1: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto

		LASTNIŠKI DELEŽI
Št.	Kapitalska naložba	RS	SDH	KAD	Skupaj	Knjigovodska vrednost
1	A. L. P. PECA d. o. o.	9,09 %			9,09 %	14.218
2	ADRIA d. o. o.		11,74 %		11,74 %	3.025.576
3*	ARGOLINA d. o. o.		100,00 %		100,00 %	-3.497.832
4*	Avtotehna Zagreb d. o. o.		100,00 %		100,00 %	82.722
5*	Batris, LLC, Ukrajina		18,00 %		18,00 %	0
6	BODOČNOST MARIBOR d. o. o.	77,52 %			77,52 %	1.762.496
7	CASINO BLED, d. d.		33,75 %	2,75 %	36,50 %	116.846
8	CASINO Portorož, d. d.		9,46 %	15,07 %	24,53 %	1.155.896
9	CETIS d. d.		7,47 %	7,93 %	15,40 %	8.768.859
10	CINKARNA Celje, d. d.		24,44 %	0,04 %	24,48 %	52.362.245
11*	CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina		18,00 %		18,00 %	0
12	CSS d. o. o.	97,96 %			97,96 %	601.868
13	DBS d. d.	0,03 %			0,03 %	23.153
14	D.S.U., d. o. o.	100,00 %			100,00 %	83.233.235
15	DARS d. d.	100,00 %			100,00 %	3.333.650.591
16	DRI upravljanje investicij, d. o. o.	100,00 %			100,00 %	23.668.290
17*	DS PROJEKT d. o. o.		74,00 %		74,00 %	1.428.538
18*	DUP d. o. o. Sarajevo		100,00 %		100,00 %	560.737
19*	DUTB Crna Gora d. o. o.		100,00 %		100,00 %	-247.635
20	EGS-RI d. o. o.	100,00 %			100,00 %	783.425
21	ELEKTRO CELJE, d. d.	79,50 %	0,41 %	0,80 %	80,71 %	187.300.653
22	ELEKTRO GORENJSKA, d. d	79,48 %	1,51 %	2,51 %	83,49 %	142.203.149
23	ELEKTRO LJUBLJANA d. d.	79,50 %	0,77 %	0,52 %	80,79 %	279.072.013
24	ELEKTRO MARIBOR d. d.	79,86 %		1,64 %	81,50 %	253.352.965
25	ELEKTRO PRIMORSKA d. d.	79,68 %	0,36 %	2,01 %	82,05 %	143.228.096
26	Elektrooptika d. d.	0,01 %	70,48 %	2,31 %	72,80 %	-75.730
27*	FACTOR PROJEKT d. o. o. Hrvaška		100,00 %		100,00 %	-332.747
28*	FARME IHAN - KPM d. o. o.		100,00 %		100,00 %	6.271.772
29	GEN d. o. o.	100,00 %			100,00 %	704.925.025
30	GEOPLIN d. o. o. Ljubljana	25,01 %			25,01 %	33.955.984
31	HIT d. d. Nova Gorica		28,54 %	20,32 %	48,87 %	30.561.671
32	HSE d. o. o.	100,00 %			100,00 %	973.813.132
33*	HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o.		100,00 %		100,00 %	-6.221.727
34	INFRA d. o. o.	100,00 %			100,00 %	10.015
35*	ISTRABENZ TURIZEM d. d.		100,00 %		100,00 %	41.681.703
36*	ISTRABENZ, d. o. o.		100,00 %		100,00 %	-590.949
37	KOPP d. o. o.	100,00 %			100,00 %	175.402
38	KOTO d. o. o.	66,23 %	4,42 %		70,65 %	14.632.702
39	KRKA, d. d., Novo mesto	7,22 %	9,00 %	10,70 %	26,91 %	574.007.696
40	KZPS, d. o. o.	100,00 %			100,00 %	14.780.494
41	LOTERIJA SLOVENIJE, d. d.		15,00 %	25,00 %	40,00 %	8.444.666
42	LUKA KOPER, d. d.	51,00 %	11,13 %	5,02 %	67,15 %	339.320.024
43	M1, d. d., Ljubljana	0,00 %			0,00 %	0
44*	MEJA Šentjur, d. d.		100 %		100 %	6.011.587
45*	MK Založba d. d.		83,47 %		83,47 %	27.318.545
46*	MLM d. d.		100,00 %		100,00 %	916.067
47	Nafta Lendava, d. o. o.	100,00 %			100,00 %	-496.707
48	NLB d. d.	25,00 %			25,00 %	562.362.862
49	PETROL d. d., Ljubljana	10,82 %	12,70 %	8,37 %	31,89 %	197.256.988
50	Plinhold d. o. o.	60,10 %	0,05 %	0,43 %	60,58 %	64.825.066
51	POMGRAD - VGP d. d.	25,01 %			25,01 %	1.082.338
52*	PS Domina d. o. o., Beograd		55,52 %		55,52 %	-2.063.080
53	POŠTA SLOVENIJE d. o. o.	100,00 %			100,00 %	229.184.007
54	PREMOGOVNIK VELENJE, d. o. o.	100,00 %				25.291.406
55	PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana		90,00 %	10,00 %	100,00 %	5.674.276
56*	RD d. d., Ljubljana		0,49 %		0,49 %	14.429
57	RŽV, d. o. o.	100,00 %			100,00 %	260.641
58	Sava Re, d. d.	13,89 %	17,68 %	0,01 %	31,58 %	136.071.842
59	SAVA, d. d.		61,91 %	28,05 %	89,96 %	35.253.479
60	SAVAPROJEKT d. d.	3,47 %		0,22 %	3,69 %	110.989
61	SID banka, d. d., Ljubljana	99,41 %			99,41 %	478.968.198
62	SiDG d. o. o.	100,00 %			100,00 %	64.953.340
63	SIJ d. d.	25,00 %			25,00 %	67.124.020
64	Sklad turističnih naložb d. o. o.		100,00 %		100,00 %	7.500
65	SKUPINA PRVA d. d.		0,00 %		0,00 %	629
66	Studentenheim Korotan GmbH	100,00 %			100,00 %	2.591.080
67	SŽ, d. o. o.	100,00 %			100,00 %	619.481.005
68	TALUM d. d. Kidričevo	86,25 %	5,21 %	3,98 %	95,44 %	114.298.773
69	TELEKOM SLOVENIJE, d. d.	62,54 %	4,25 %	5,59 %	72,39 %	456.195.309
70	TERME OLIMIA d. d.	67,13 %	8,08 %	24,79 %	100,00 %	46.271.221
71	TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d. o. o.	100,00 %				194.014.336
72	THERMANA d. d.		100,00 %		100,00 %	26.141.396
73	UNIOR d. d.		39,43 %	5,61 %	45,04 %	44.989.179
74	Uradni list Republike Slovenije, d. o. o	100,00 %			100,00 %	3.481.289
75	VGP d. d.	25,00 %		3,33 %	28,33 %	496.321
76	VGP DRAVA Ptuj d. o. o.	25,00 %			25,00 %	1.810.910
77	VGP Novo mesto, d. d.	25,00 %			25,00 %	1.252.827
78	ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d.	34,48 %	28,09 %	0,17 %	62,74 %	419.869.329

* Kapitalske naložbe DUTB, ki so po njegovem prenehanju prešle v last SDH.

(2)

SDH upravlja tudi kapitalske naložbe v devetih družbah v likvidaciji in 12 v družbah v stečaju. Upravlja tudi kapitalske naložbe Republike Slovenije v trenutno osmih družbah, pridobljene na podlagi zakona, ki ureja dedovanje. Pri slednjih gre z vidika vrednosti in velikosti lastniških deležev za izjemno majhne naložbe ali za nedelujoče družbe, ki že več kot dve leti niso pripravile računovodskih izkazov in za katere se vzpostavlja pravna podlaga za začetek stečajnega postopka ali izbrisa iz sodnega registra.

Tabela 2: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v likvidaciji ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto

		LASTNIŠKI DELEŽI
Št.	Naložba	RS	SDH	Skupaj	Knjigovodska vrednost
1	FUNDUS d. o. o. Beograd		100,00 %	100,00 %	417.141
2	ILLURIA HOLDINGS LIMITED		100,00 %	100,00 %	np
3	KOMPAS RAC d. d. Ljubljana	0,01 %	0,02 %	0,03 %	np
4	LUBRIO d. o. o.	100,00 %		100,00 %	np
5	PROLeasing Rijeka d. o. o.		100,00 %	100,00 %	np
6	PRVI SKLAD, družba tveganega kapitala, d. o. o.	48,90 %		48,90 %	3.682.097
7	RTH d. o. o. Trbovlje	100,00 %		100,00 %	1.002.630
8	RUDNIK KANIŽARICA V ZAPIRANJU d. o. o.	100,00 %		100,00 %	190.370
9	STH VENTURES, družba tveganega kapitala, d. o. o.	49,00 %		49,00 %	1.419.340

Tabela 3: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v stečaju

		LASTNIŠKI DELEŽI
Št.	Naložba	RS	SDH	Skupaj
1	AERO, d. d.		1,44 %	1,44 %
2	BR89, d. o. o.		100,00 %	100,00 %
3	Družba za spodbujanje razvoja TNP d. d.	51,05 %		51,05 %
4	Gradis skupina G d. d.		1,36 %	1,36 %
5	PEKO, d. d.	61,16 %		61,16 %
6	POLZELA d. o. o.	71,43 %	28,57 %	100,00 %
7	RAVNE PRESSES d. o. o.		88,67 %	88,67 %
8	RRA - CELJE, d. o. o.	5,89 %		5,89 %
9	RUDNIK ZELJEZNE RUDE, d. d., VARES		1,95 %	1,95 %
10	ŠIPAD export-import d. d.- BIH		1,00 %	1,00 %
11	VEGRAD d. d.		29,00 %	29,00 %
12	ZLATA MONETA II, d.o. o.		100,00 %	100,00 %

2.2 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju vlade

(1)

SDH ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije v:

-

mednarodnih finančnih institucijah,

-

gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina in EE ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z EE v Republiki Sloveniji (ELES, d. o. o. in BORZEN, d. o. o.; SODO d. o. o. je bil pripojen k družbi ELES, d. o. o.),

-

KAD na podlagi ZSDH-1,

-

Kobilarni Lipica d. o. o., na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica,

-

2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper,

-

Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa,

-

Slovenski tiskovni agenciji, d. o. o., na podlagi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter

-

FAIR GmbH na podlagi Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi.

Tabela 4: Kapitalske naložbe v upravljanju vlade ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2022

Št.	Kapitalska naložba	RS	Knjigovodska vrednost
1	2TDK, d. o. o.	100,00 %	330.024.462
2	BORZEN, d. o. o.	100,00 %	9.666.199
3	DUJPP, d. o. o.	100,00 %	2.000.036
4	ELES, d. o. o.	100,00 %	548.142.068
5	FAIR GmbH	1,18 %	2.849.630
6	Kobilarna Lipica d. o. o.	100,00 %	8.788.147
7	KAPITALSKA DRUŽBA, d. d.	100,00 %	1.130.623.000
8	SDH, d. d.	100,00 %	1.191.257.000
9	STA d. o. o.	100,00 %	875.496

(2)

Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, za upravljanje katerih ni pristojen SDH, sprejme vlada, ki obravnava tudi letno poročilo o upravljanju teh naložb, ki temelji na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za doseganje teh ciljev. Ministrstva, na delovna področja katerih spadajo kapitalske naložbe, redno spremljajo poslovanje družb. Te dejavnosti se izvajajo smiselno enako, kot velja za SDH.

3. poglavje RAZVRSTITEV NALOŽB NA POSAMEZNE VRSTE NALOŽB

(1)

Naložbe SDH in Republike Slovenije se skladno z ZSDH-1 uvrstijo v skupine naložb, ki imajo enake ali podobne značilnosti in uresničujejo enake ali podobne cilje. Vse naložbe SDH in Republike Slovenije se s strategijo uvrščajo v eno od treh vrst naložb (pregled razvrstitve kapitalskih naložb na posamezne vrste naložb je v prilogi):

-

strateške naložbe,

-

pomembne naložbe in

-

portfeljske naložbe.

(2)

Minimalni delež v strateških kapitalskih naložbah je 50 % in en glas ter v pomembnih kapitalskih naložbah 25 % in en glas. S portfeljskimi naložbami lahko SDH prosto razpolaga. Če delež v strateški ali pomembni kapitalski naložbi ne dosega minimalnega deleža, SDH nima nobene obveznosti pridobivati novih deležev, da bi dosegel minimalni delež.

(3)

Če se spremeni pravni status naložbe zaradi združitve, delitve ali zaradi drugih korporacijskih sprememb, njen pravni naslednik ohrani razvrstitev prvotne naložbe.

(4)

Vsaka naložba SDH in Republike Slovenije lahko preide v last strateške naložbe in vsaka pomembna ali portfeljska naložba lahko preide v last pomembne naložbe, pri čemer mora ta v njej ohraniti minimalni delež iz drugega odstavka te točke. Vsaka portfeljska naložba lahko preide v last druge portfeljske naložbe.

3.1 Strateške naložbe

Strateške kapitalske naložbe so naložbe, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje. Strateški cilji so cilji, povezani z upravljanjem državne infrastrukture, cilji, povezani z opravljanjem javnih služb, varnostni cilji, razvojni cilji in drugi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi. Obstoječe strateške naložbe določa ta strategija, lahko pa jih SDH ustanavlja ali pridobiva v imenu in za račun Republike Slovenije tudi na podlagi utemeljene obrazložitve navedenih strateških ciljev v letnem načrtu upravljanja naložb, pri čemer se utemeljitev strateškosti opira na sektorsko strategijo ali drug ustrezen dokument resornega ministrstva ali vlade.

3.1.1 Strateške naložbe na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije

(1)

Obstoj, vzdrževanje in razvoj državne infrastrukture je strateškega pomena za državo in za doseganje ključnih razvojnih ciljev agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ki so medsebojno povezani pri ciljih razvoja infrastrukture in trajnostnih virov energije. Državna infrastruktura v tem pomenu vključuje kopenski, pomorski in zračni promet ter energetiko, pri čemer je ključna infrastruktura in ne njeni uporabniki (prevozniki).

(2)

Upravljanje državne infrastrukture je prepleteno tudi z varnostnimi cilji države. Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES za kritično infrastrukturo določa sredstvo, objekt, opremo, omrežje ali sistem, ki je nujen za opravljanje storitev, ključnih za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja. Ob tem določa enajst ključnih sektorjev (energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadna voda, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje in pridelava, predelava in distribucija živil). Z vidika kapitalskih naložb države v tej strategiji sta pomembna sektorja energetika in promet z naslednjimi podsektorji in kategorijami subjektov:

-

sektor energetika:

-

EE (elektroenergetska podjetja, operaterji distribucijskega ali prenosnega sistema, proizvajalci, operaterji trga),

-

nafta (podjetja za proizvodnjo, rafiniranje, predelavo, skladiščenje in prenos nafte prek naftovodov),

-

plin (operaterji distribucijskega, prenosnega ali skladiščnega sistema, proizvajalci),

-

vodik (upravljavci proizvodnje, shranjevanja in prenosa vodika),

-

sektor promet:

-

cestni promet (organ za nadzor upravljanja prometa),

-

železniški promet (upravljavci infrastrukture, prevozniki),

-

zračni promet (službe za kontrolo zračnega prometa),

-

vodni promet (upravni organi pristanišč, upravljavci sistemov za nadzor plovbe),

-

javni prevoz (izvajalci javnih prevoznih storitev).

(3)

Evropska kritična infrastruktura, določena na območju Republike Slovenije, je tudi kritična infrastruktura Republike Slovenije in jo ureja Zakon o kritični infrastrukturi, ki za kritično infrastrukturo poleg sektorjev energetike in prometa določa še sektorje prehrane, preskrbe s pitno vodo, zdravstva, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Sektor financ se po zakonu navezuje le na kritično infrastrukturo Banke Slovenije.

(4)

V skladu s ključnimi razvojnimi cilji agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ob upoštevanju opredelitev evropske in slovenske kritične infrastrukture, so na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije strateške naslednje kapitalske naložbe države:

DRUŽBA	KLJUČNI STRATEŠKI CILJI
V upravljanju SDH
1. DARS d. d.	gradnja, upravljanje in vzdrževanje avtocest
2. ELEKTRO CELJE, d. d.	distribucija EE
3. ELEKTRO GORENJSKA, d. d.	distribucija EE
4. ELEKTRO LJUBLJANA d. d.	distribucija EE
5. ELEKTRO MARIBOR d. d.	distribucija EE
6. ELEKTRO PRIMORSKA d. d.	distribucija EE
7. GEN d. o. o.	proizvodnja EE
8. HSE d. o. o.	proizvodnja EE
9. LUKA KOPER, d. d.	pomorsko pristanišče
10. Plinhold d. o. o.	upravljanje plinske infrastrukture
11. SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o.*	železniški prevoz in javni prevoz
V upravljanju vlade
12. 2TDK, d. o. o.	izgradnja in gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo na odseku Divača-Koper
13. ELES, d. o. o.**	operater distribucijskega ali prenosnega sistema

* Slovenske železnice, d. o. o., izpolnjujejo tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu.

** ELES, d. o. o., izpolnjuje tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS sistemskega operaterja EE, OGJS distribucijskega operaterja EE in OGJS vzpostavljanja in upravljanja polnilnih parkov visokih moči.

3.1.2 Strateške naložbe na področju gospodarskih javnih služb

(1)

Z gospodarskimi javnimi službami (v nadaljnjem besedilu: GJS) se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje ali izvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Lahko so obvezne ali izbirne, pri čemer se obvezne gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: OGJS) določijo z zakonom. Z vidika te strategije se GJS lahko izvaja v javnem podjetju (kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno) in z dajanjem koncesij ali posebnih pooblastil na podlagi zakonov.

(2)

Pri zagotavljanju javnih dobrin ali storitev za državo v obliki notranjega izvajalca je treba v aktih upravljanja teh kapitalskih naložb države določiti cilje storitev, ki jih izvajajo v javnem interesu in na trgu, pri čemer mora biti pridobivanje dobička podrejeno izvajanju storitev, ki so v javnem interesu. Strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb se morajo zato osredotočiti na izvajanje storitev na osnovnem področju, za katero so bile ustanovljene.

(3)

Strateške cilje na področju gospodarskih javnih služb opravljajo naslednje kapitalske naložbe države (OGJS operaterja prenosnega sistema izvaja tudi Plinhold d. o. o., ki je med strateške naložbe uvrščen že na podlagi strateškega pomena državne infrastrukture):

DRUŽBA	KLJUČNI STRATEŠKI CILJI
V upravljanju SDH
14. DRI upravljanje investicij, d. o. o.	zakonsko pooblastilo za izvajanje inženiringa v javni železniški infrastrukturi in za izvajanje nalog organiziranja, koordiniranja in vodenja priprave tehničnih specifikacij za javne ceste kot notranji izvajalec
15. INFRA d. o. o.	GJS urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save
16. KOPP d. o. o.	GJS pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča
17. KOTO d. o. o.	OGJS zbiranja, obdelave in uničevanja živalskih stranskih produktov
18. KZPS, d. o. o.	OGJS zračnega prometa, letalske informacijske službe ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa
19. PREMOGOVNIK VELENJE, d. o. o.	zagotavljanje količine premoga, ki so potrebne za namen izvajanja GJS zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine
20. RŽV, d. o. o.	javno podjetje za zapiranje rudnika urana, katerega likvidacija se opravi po izpolnitvi programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh
21. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d. o. o.	GJS zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine
22. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o.	GJS založbe uradnega lista, priprava za objavo in objava uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista; vodenje in koordiniranje registra predpisov in drugih splošnih pravnih aktov lokalnih skupnosti; upravljanje Portala javnih naročil in Portala eRevizija
V upravljanju vlade
23. BORZEN, d. o. o.	OGJS operaterja trga z EE, OGJS centra za podpore in OGJS centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
24. DUJPP, d. o. o.	zakonsko pooblastilo za upravljanje z javnim potniškim prometom
25. Kobilarna Lipica d. o. o.	zakonsko pooblastilo za upravljanje Kobilarne Lipica, ki je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije
26. STA d. o. o	javna služba stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu

(4)

Vse strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb so strateške, dokler izvajajo GJS, OGJS, imajo zakonsko pooblastilo ali izvajajo javno službo, po morebitnem prenehanju teh pooblastil so portfeljske naložbe.

3.1.3 Strateška naložba na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

(1)

Preostali strateški razvojni cilj, ki ga določata agenda OZN in Strategija razvoja Slovenije 2030, je trajnostno gospodarjenje z gozdovi. V portfelju kapitalskih naložb države ta razvojni cilj izpolnjuje:

DRUŽBA	KLJUČNI STRATEŠKI CILJI
V upravljanju SDH
27. Slovenski državni gozdovi, d. o. o.	gospodarjenja z državnimi gozdovi, organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim večjo dodano vrednostjo

3.1.4 Strateške naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa

(1)

Cilji pomembnega družbenega interesa so cilji splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti, ki izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ter drugi zakonski cilji in cilji, ki izhajajo iz mednarodnih aktov. Strategija na tej podlagi že določa strateške kapitalske naložbe na področju državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Drugi cilji s področij človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti in krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti so splošni cilji, ki veljajo za vse deležnike v sistemu korporativnega upravljanja družb v državni lasti, zato niso merilo za določanje strateških naložb.

(2)

Med strateške kapitalske naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa, ki izhajajo iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, se uvrščajo:

DRUŽBA	KLJUČNI STRATEŠKI CILJI
V upravljanju SDH
28. D.S.U., d. o. o.	izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter izvajanje gradnje dostopnih javnih najemnih stanovanj
29. FARME IHAN - KPM d. o. o.	integrirana živinorejsko predelovalna veriga, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji
30. LOTERIJA SLOVENIJE, d. d.	družbeno odgovorno prirejanje loterijskih iger z namenom sofinanciranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; lastniško strukturo določa Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
31. POŠTA SLOVENIJE d. o. o.	nacionalni izvajalec univerzalnih poštnih storitev ter izvajalec logističnih in paketnih storitev; univerzalne poštne storitve izvaja v javnem interesu na podlagi podeljene odločbe v skladu z Zakonom o poštnih storitvah
32. SID banka, d. d., Ljubljana	specializirana banka, z zakonskim pooblastilom za izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev na področjih mednarodne trgovine, gospodarskega in razvojnega sodelovanja, podjetniških, inovacijsko-raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti, ekologije in energetike ter izgradnje infrastrukture in na drugih področjih, pomembnih za razvoj Republike Slovenije
33. Studentenheim Korotan GmbH	pospeševanje slovenske umetnosti in kulture, izobraževanja in znanosti ter oskrbovanje študentov na Dunaju
34. Zavarovalnica Triglav, d. d.	je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v JV Evropi, posluje na sedmih trgih JV Evrope; na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, so se delnice KAD (34,48 %) prenesle v last ZPIZ, z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se z njimi ne sme razpolagati
V upravljanju vlade
35. FAIR GmbH	mednarodna pogodba na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi ter Sklepne listine konference pooblaščencev za ustanovitev Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi
36. KAPITALSKA DRUŽBA, d. d.	ustanovljen na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za namen financiranja obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ZSDH-1 pa določa, da nakaže vsako leto najmanj 50 milijonov evrov, predvsem za usklajevanje pokojnin, in da se s KAD ne sme razpolagati
37. SDH, d. d.	centralizirani upravljavec kapitalskih naložb države ter stvarnega premoženja in terjatev nekdanje DUTB na podlagi ZSDH-1

3.2 Pomembne naložbe

(1)

Pomembne naložbe so naložbe, v katerih želi Republika Slovenija ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Pri pomembnih naložbah torej ne gre za uresničevanje ciljev splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije, ki se uresničujejo s strateškimi naložbami, ampak za portfeljske naložbe, katerih dejavnost je tržna, vendar s svojimi ključnimi razvojnimi dejavniki, pomembnimi za državo, presegajo doseganje zgolj gospodarskih ciljev. SDH lahko v pomembnih naložbah, kot jih določa ta strategija, pridobiva dodatne lastniške deleže v imenu in za račun Republike Slovenije ter v lastnem imenu in za lasten račun izključno za dosego gospodarskih ciljev oziroma povečanja donosnosti in vrednost teh naložb. SDH lahko razpolaga s pomembnimi naložbami največ do minimalnega deleža 25 % in en glas, pri čemer mora pri družbah MK Založba d. d., SAVA, d. d. (razpolaganje se izvede na ravni hčerinske družbe Sava Turizem, d. d.) in ISTRABENZ TURIZEM d. d.(kar vključuje celotne skupine navedenih družb, torej tudi hčerinske družbe), izvesti razpolaganje izključno z uporabo metode prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem, kot to določa četrti odstavek točke 1.3.9 te strategije. Vsako pridobivanje ali razpolaganje mora biti utemeljeno v letnem načrtu upravljanja naložb.

(2)

Med pomembne kapitalske naložbe se uvrščajo:

DRUŽBA	KLJUČNI RAZVOJNI DEJAVNIKI
V upravljanju SDH

1. ISTRABENZ TURIZEM d. d.	upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji
2. KRKA, d. d., Novo mesto	uvršča se med vodilne generične ponudnike zdravil na številnih tujih trgih, na katerih realizira kar 94 % prodaje
3. MK Založba d. d.	je eden pomembnejših založnikov in knjigotržcev v regiji Jugovzhodne Evrope (v nadaljnjem besedilu: JV Evropa), kjer ima družbe v petih državah ter več kot petdeset knjigarn v vseh pomembnejših slovenskih mestih in s svojim delovanjem omogoča ohranjanje založništva in dostopnosti knjige v slovenskem jeziku
4. NLB d. d.	največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se strateško osredotoča na države JV Evrope
5. PETROL d. d., Ljubljana	nacionalni trgovec s proizvodi iz nafte in drugimi energenti uvaja nove energetske dejavnosti in proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov z delovanjem v JV Evropi
6. TELEKOM SLOVENIJE, d. d.	nacionalni operater fiksne in mobilne komunikacije, ki se osredotoča na države v JV Evropi, kar je sicer portfeljska dejavnost, vendar je družba lastnik ključne komunikacijske infrastrukture v Sloveniji, ki je neločljivo povezana z dejavnostjo družbe
7. SAVA, d. d.	upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji
8. Sava Re, d. d.	je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, ki se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja in ima drugi najmočnejši tržni položaj na slovenskem zavarovalnem trgu ter pomemben položaj na trgih JV Evrope, kjer deluje z osmimi zavarovalnicami s sedežem v Sloveniji

3.3 Portfeljske naložbe

(1)

Portfeljske naložbe so naložbe, ki ne izpolnjujejo pogojev strateških naložb po kriterijih državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in doseganja pomembnega družbenega interesa, ki izhaja iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, in niti ne pogoja pomembnih naložb za ohranitev ključnih razvojnih dejavnikov v državi. Portfeljske naložbe so vse druge naložbe, s katerimi poskuša Republika Slovenija doseči izključno gospodarske cilje, tako da lahko SDH s temi naložbami prosto razpolaga in jih tudi pridobiva v lastnem imenu in za lasten račun ter v imenu in za račun Republike Slovenije z namenom doseganja donosnosti in povečevanja vrednosti lastnega premoženja na podlagi letnega načrta upravljanja. Izjema so invalidska podjetja, saj njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s takšnimi družbami s strani njihovega upravljavca.

(2)

V skladu s poslanstvom nekdanjega DUTB, katerega univerzalni pravni naslednik je SDH, so vse njegove kapitalske naložbe, razen družb Istrabenz Turizem, d. d., in MK Založba d. d., terjatve in stvarno premoženje določeni za portfeljske naložbe.

(3)

Med portfeljske kapitalske naložbe se uvrščajo:

DRUŽBA

V upravljanju SDH

1. A. L. P. PECA d. o. o.

2. ADRIA d. o. o.*

3. ARGOLINA d. o. o.

4. Avtotehna Zagreb d. o. o.

5. Batris, LLC, Ukrajina

6. BODOČNOST MARIBOR d. o. o.

7. CASINO BLED, d. d.

8. CASINO PORTOROŽ, d. d.

9. CETIS d. d.

10. CINKARNA Celje, d. d.

11. CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina

12. CSS d. o. o.

13. DBS d. d.

14. DS PROJEKT d. o. o.

15. DUP d. o. o. Sarajevo

16. DUTB Crna gora d. o. o.

17. EGS-RI d. o. o.

18. Elektrooptika d. d.

19. Factor projekt d. o. o. Hrvaška

20. GEOPLIN d. o. o. Ljubljana

21. HIT d. d. Nova Gorica*

22. HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o.

23. ISTRABENZ, d. o. o.

24. M1, d. d., Ljubljana

25. MEJA Šentjur, d. d.

26. MLM d. d.

27. Nafta Lendava, d. o. o.

28. POMGRAD VGP d. d.

29. Poslovni sistem Domina d. o. o., Beograd

30. PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana

31. RD d. d., Ljubljana

32. SAVAPROJEKT d. d.

32. SIJ d. d.

34. Sklad turističnih naložb d. o. o.

35. SKUPINA PRVA d. d.

36. TALUM d. d. Kidričevo

37. TERME OLIMIA d. d.*

38. THERMANA d. d.*

39. UNIOR d. d.

40. VGP d. d.

41. VGP DRAVA Ptuj d. o. o

42. VGP Novo mesto, d. d.

* Gre za družbe s turistično dejavnostjo, ki je tržna dejavnost, zato je ta dejavnost družb portfeljska, nepremičnine oziroma stvarno premoženje družb na najbolj prepoznavnih strateških turističnih točkah v Sloveniji (Bled, slovenska obala) pa je pomembno.

4. poglavje CILJI STRATEŠKIH NALOŽB

(1)

Skladno z ZSDH-1 so cilji upravljanja naložb povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim večjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške. Pri strateških naložbah v 100-odstotni državni lasti, ustanovljenih z namenom izvajanja nalog v javnem interesu (gospodarske javne službe, koncesije), mora imeti uresničevanje strateških ciljev države prednost pred cilji povečevanja vrednosti naložb in zagotavljanja čim večjega donosa za lastnika. Podrobni cilji upravljanja posamezne kapitalske naložbe so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe. Strategija določa razvojne usmeritve Republike Slovenije in posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako kapitalsko naložbo, opredeljeno kot strateško.

(2)

Strategija v opredelitvi razvojnih usmeritev določa splošne in konkretne cilje. Splošni cilji, ki se nanašajo na upravljavske dejavnosti SDH pri vseh naložbah, so na področjih človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti, krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti in krepitve slovenskega trga kapitala. Konkretni cilji državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se nanašajo na posamezne sklope strateških kapitalskih naložb, pri čemer so v okviru zagotavljanja trajnostnih virov energije cilji razogljičenja in izboljšanja energetske učinkovitosti prav tako cilji za vse naložbe. SDH mora te cilje skladno z ZSDH-1 obvezno upoštevati pri izvajanju upravljavskih dejavnosti.

(3)

Povečevanje vrednosti kapitalskih naložb se meri s knjigovodsko vrednostjo posamezne kapitalske naložbe, zagotavljanje čim večjega donosa pa z ROE. Strategija iz leta 2015 je kot ključen cilj določala dvig ROE na 8 %. Gre za ROE celotnega portfelja in ne posameznih družb in predstavlja uravnotežen ROE glede na knjigovodsko vrednost kapitala posamezne družbe. Če se upošteva, da je med desetimi največjimi družbami po knjigovodski vrednosti, ki skupaj predstavljajo skoraj 80 % te vrednosti, kar polovica strateških kapitalskih naložb iz sektorjev prometa in energetike, katerih primarni cilj ni doseganje donosa, in da DARS, d. d., predstavlja skoraj 30 % vrednosti portfelja, se občutna rasta ROE ne more pričakovati. UMAR v Poročilu o razvoju za leto 2020 zaradi spremembe strukture portfelja družb v upravljanju SDH (povečanje knjigovodske vrednosti strateških kapitalskih naložb za skoraj 13 %, na 80,2 % celotnega portfelja zaradi privatizacije) ocenjuje, da nadaljevanja visoke rasti ROE ni pričakovati. V Poročilu o razvoju 2024 pa UMAR ugotavlja, da so bila večja nihanja ROE v letih 2020 in 2021 zaradi razmer v gospodarstvu zaradi epidemije in okrevanja po njej, v letu 2022 pa predvsem kot posledica slabih rezultatov energetskih družb. Ne glede na to je ROE še vedno eden ključnih ciljev, ki opravičuje nadaljnje upravljanje portfeljskih kapitalskih naložb, in tudi cilj pomembnih kapitalskih naložb. Ciljni ROE celotnega portfelja mora še vedno ostati ambiciozen na ravni 8 %, vendar mora biti poudarek na določanju in merjenju glede na vrsto naložb ter glede na specifičnost posameznih kapitalskih naložb.

(4)

Ključen ekonomski cilj strategije je dvig produktivnosti, torej da družbe z danimi sredstvi naredijo več. Eden od kazalnikov produktivnosti je dodana vrednost na zaposlenega, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju, to je vrednosti po odbitju stroškov materiala, blaga in storitev ter drugih poslovnih odhodkov od kosmatega donosa iz poslovanja. Dejavniki, ki lahko vplivajo na produktivnost dela, vključujejo spretnosti delavcev, tehnološke spremembe (investicije), prakse upravljanja in spremembe drugih vložkov (kot je kapital). Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU je leta 2022 znašala 69.300 evrov, Slovenija pa je bila z zneskom 49.600 evrov pod tem povprečjem oziroma na 15. mestu med 27 članicami EU. Najvišjo dodano vrednost dosega Irska (178.500 evrov), najnižjo pa Bolgarija (20.600 evrov). Pred Slovenijo so predvsem države iz zahodne in severne Evrope ter Malta in Ciper. Indeks rasti dodane vrednosti na zaposlenega je v letu 2022 glede na leto 2015 na ravni EU znašal 104 %, pri Sloveniji pa 111 %, kar je 10. mesto v EU. Tudi tu je na prvem mestu Irska (138 %), pred Slovenijo pa ji sledijo države iz vzhodne Evrope in Hrvaška (112 %). Podatka torej razkrivata, da je Slovenija po dodani vrednosti na zaposlenega pod povprečjem EU in pred državami iz vzhodne Evrope, vendar je pri slednjih z izjemo Slovaške rast dodane vrednosti na zaposlenega višja od Slovenije, kar pomeni počasnejše dohitevanje dodane vrednosti bolj razvitih držav EU s strani Slovenije.

Graf 5: Indeks rasti dodane vrednost na zaposlenega v letu 2022 glede na leto 2015 (vir: Eurostat)	Graf 6: Dodana vrednost na zaposlenega v letih 2015 in 2022 v evrih (vir: Eurostat)

Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega 40 družb v upravljanju SDH v letu 2022 v evrih (vir: SDH)

(5)

SDH in družbe s kapitalsko naložbo države morajo biti pri svojih strategijah poslovanja bolj ambiciozni in povečevati produktivnost oziroma dodano vrednost na zaposlenega tudi z izvajanjem razvojnih usmeritev Slovenije z investicijami v trajnostne vire energije, razvoj zaposlenih in njihovega delovnega okolja, razvoj delovnih procesov in korporativnega upravljanja ter z vlaganji v raziskave in razvoj. Pomemben kazalnik pri tem je tudi CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %), torej kazalnik, ki meri kapitalske izdatke, ki jih družba investira oziroma porabi za nakup, vzdrževanje ali izboljšanje svojih osnovnih sredstev.

4.1. Družbe v upravljanju vlade

4.1.1 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o.

(1)

Družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. (v nadaljevanju besedila: 2TDK) je marca 2016 ustanovila vlada z namenom izvedbe projekta drugi tir. Državni zbor je aprila 2017 sprejel Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper (v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), v katerem so določeni pogoji in način izvedbe investicije drugi tir, upravljanje in gospodarjenje z njim, obveznosti in pravice družbe ter opredeljeni finančni viri. Vlada Republike Slovenije je aprila 2019 na podlagi ZIUGDT izdala koncesijski akt, 9. maja 2019 pa je bila podpisana koncesijska pogodba med družbo 2TDK, kot koncesionarjem in Republiko Slovenijo kot koncedentom, s katero koncedent družbi podeljuje koncesijo za 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe. Državni zbor je 23. oktobra 2024 dopolnil ZIUGDT in določil podlage za sklenitev koncesijskega akta in koncesijske pogodbe z 2TDK še za vzporedni levi tir.

(2)

Naloge in pristojnosti skupščine družbe v imenu edinega družbenika uresničuje vlada, za spremljanje kapitalske naložbe pa je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. Družba v zvezi s projektom izgradnje drugega tira Divača-Koper v svojem imenu in za svoj račun izvaja pripravljalna dela projekta, finančni inženiring projekta, organizacijo in izvedbo vseh potrebnih gradenj in gospodarjenje z drugim tirom.

(3)

Ključni cilj projekta je odstraniti ozko grlo na železniškem odseku Divača-Koper, da bi zagotovili dolgoročno zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji. Projekt je del vseevropskega jedrnega omrežja TEN-T in njegova gradnja je bistvena za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ker bo učinkovala tudi na druge državne ali zasebne naložbe (z boljšo železniško povezavo iz Luke Koper čez Slovenijo v Avstrijo, na Češko, Slovaško in Madžarsko se bo povečala tudi privlačnost regij za nove naložbe). Pričakuje se, da bo s povečanjem zmogljivosti zadevnega koridorja in skrajšanjem potovalnega časa železnica postala konkurenčnejša od ceste in del tovornega prometa, zlasti na razdaljah, daljših od 300 km, se bo preusmeril s ceste na železnico. To pomeni manjše okoljske stroške in manjši ogljični odtis, kar bo prispevalo k doseganju ciljev o blaženju podnebnih sprememb, ki jih je določila Evropska unija.

(4)

Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:

-

izvedba financiranja in investicije v drugi tir Divača-Koper ter izvajanje gospodarjenja z drugim tirom in drugih upravičenj, izhajajočih iz lastninske pravice po izgradnji projekta,

-

izvajanje projekta skladno z veljavnimi pravnimi podlagami in kakovostno, s čim manjšimi stroški ter v predvidenih rokih, sledeč časovnici, določeni za črpanje sredstev EU in za izvedbo projekta, in s ciljem, da je drugi tir čim prej zgrajen in predan v obratovanje,

-

v obdobju izgradnje drugega tira se od družbe ne pričakuje ustvarjanje prihodkov na trgu, pričakuje pa se zagotavljanje virov za izvedbo projekta, v času odplačevanja dolga (obdobje obratovanja) pa se pričakuje skrb za redno odplačilo obveznosti in za zagotavljanje finančne stabilnosti družbe,

-

izkazovanje stroškovne učinkovitosti tako pri svojem poslovanju kot pri izvajanju projekta,

-

zagotavljanje kakovosti, strokovnosti in transparentnosti pri svojem poslovanju in izvajanju projekta,

-

stalno zagotavljanje pogojev za ohranitev statusa notranjega izvajalca, v okviru katerega lastnik izvaja nad družbo nadzor, primerljiv nadzoru nad njenimi službami, pri čemer mora družba zagotavljati pogoje, da bo lastnik lahko ta nadzor nemoteno izvajal.

4.1.2 BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o.

(1)

Osnovna dejavnost družbe BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o., je izvajanje OGJS dejavnost operaterja trga z električno energijo. Na podlagi javnega pooblastila družba skladno z Zakonom o oskrbi z električno energijo izdaja Pravila za delovanje trga z električno energijo in pravila za organiziranje platforme operaterja trga za izravnalno energijo. Kot operater trga vodi bilančne sheme, evidentira bilateralne pogodbe, izdeluje okvirni vozni red ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. S tem zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Izvaja tudi naloge, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga oziroma platforme operaterja trga za izravnalno energijo, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja del energije za izravnavo odstopanj elektro sistema. Poleg tega v okviru GJS upravlja bilančne sheme trga z električno energijo, evidentira pogodbe o članstvu v bilančni shemi, obratovalnih napovedih in zaprtih pogodbah, organizira platforme operaterja trga za izravnalno energijo, izvaja bilančni obračun, izvaja obračun in poravnave poslov ter zbira, analizira in objavlja podatke z namenom zagotavljanja preglednosti delovanja trga z električno energijo.

(2)

Družba izvaja tudi OGJS dejavnost centra za podpore na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu na podlagi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. S Pravili za delovanje centra za podpore družba pomembno določa delovanje trga z električno energijo, toploto in pogonska goriva ter podrobnosti glede državne podporne sheme za elektriko iz OVE in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: SPTE). Družba operativno izvaja podporno shemo za OVE in SPTE. Prav tako zagotavlja delovanje in tehnično upravlja Register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji. Naloge OGJS dejavnost centra za podpore so se nadgradile še z dodeljevanjem naložbene pomoči za naprave za samooskrbo, izvajanjem nalog kontaktne točke ter pripravljanjem smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov za področje energije iz obnovljivih virov v skladu z zakonom, ki ureja ureditev prostora.

(3)

V okviru lastne blagovne znamke TRAJNOSTNA ENERGIJA družba izvaja dejavnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ter podpira okoljevarstvene politike prek ozaveščanja javnosti. Družba vzpostavlja tudi kontaktno točko za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki bo s svojim delovanjem zagotovila poenostavitev, pospešitev in večjo usklajenost upravnih postopkov v zvezi z vlaganjem v obnovljive vire energije. Poleg nalog GJS družba opravlja tudi storitve poročanja RRM - REMIT in svetovalne storitve s področja energetike. Družba izvaja tudi naloge dodeljevanja pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije.

(4)

Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so:

-

zagotavljanje učinkovitega delovanja trga z električno energijo,

-

izvajanje OGJS centra za podpore v okviru pooblastil, ki jih določa Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, vključno z izvajanjem nalog enotne kontaktne točke,

-

izvajanje drugih nalog s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu,

-

vzpostavitev učinkovitega sistema podeljevanja finančnih spodbud iz državnega proračuna, iz sredstev centra za podpore, namenskih sredstev iz naslova letne dajatve za motorna vozila, sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja ter drugih virov,

-

okrepitev vloge na področju potrdil o izvoru energije,

-

pomembno prispevati k spodbujanju trajnostne proizvodnje in ravnanja z energijo,

-

postati ključni povezovalec in soustvarjalec trajnostnega razvoja slovenskega trga z električno energijo,

-

pomoč in usmerjanje vlagateljev in zagotavljanje splošnih informacij,

-

sodelovanje z lokalnimi energetskimi organizacijami,

-

izvajanje izobraževanj, usposabljanj in promocije,

-

vlaganja v informacijski sistem in digitalizacijo procesov.

4.1.3 Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.

Odlok o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND-1)

Časovnica