1818. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-P), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. junija 2024.
Ljubljana, dne 27. junija 2024
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-P)
V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US) se v 8. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5)
Če ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega ustnega tolmačenja in če je to nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, se ustno tolmačenje zagotovi z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu (videokonferenca), če je zagotovljen varen prenos podatkov in če je tudi na ta način zagotovljeno uresničevanje jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »drugega in tretjega« nadomesti z besedilom »drugega, tretjega in petega«.
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se na koncu odstavka doda stavek »Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predkazenski postopek pred policijo ter za predkazenski in kazenski postopek pred državnim tožilcem.«.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se beseda »osmega« nadomesti z besedo »devetega«.
V 25. členu se v osmem odstavku za besedo »predlogu« doda besedilo »za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti (šesti odstavek 421. in peti odstavek 423. člena) in o predlogu«.
V 74. členu se v četrtem odstavku besedilo »od sedmega do devetega« nadomesti z besedilom »petega, osmega, devetega in desetega«.
V 84.a členu se v prvem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »in če je zagotovljen varen prenos podatkov,«.
V 129.a členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3)
Če je obsojenec na prostosti, vložitev predloga iz prvega odstavka tega člena odloži izvršitev kazni zapora.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se na koncu odstavka doda besedilo »Pritožba zoper sklep, s katerim se predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora zavrže ali zavrne, ki je vložena v korist obsojenca, ki je na prostosti, zadrži izvršitev sklepa. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ugodi, ki jo v škodo obsojenca, ki je na prostosti, vloži državni tožilec, ne zadrži izvršitve sklepa.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Kazensko evidenco, evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov in evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(2)
Minister, pristojen za pravosodje, predpiše način upravljanja evidenc iz prejšnjega odstavka.«.
V 143.č členu se v petem odstavku za drugim stavkom doda stavek »Individualno oceno lahko v nadaljevanju kazenskega postopka pripravi ali posodobi tudi notranja organizacijska enota sodišča, ki je pristojna za podporo oškodovancem, ali oseba, ki je za podporo oškodovancem določena na sodišču.«, besedilo »lahko policija oziroma državno tožilstvo oškodovanca vabita na policijsko postajo oziroma na državno tožilstvo« pa se nadomesti z besedilom »se oškodovanec lahko vabi na policijsko postajo, državno tožilstvo oziroma na sodišče«.
Za 143.č členom se doda nov 143.d člen, ki se glasi:
Kadar se po tem zakonu odloča o pravicah ranljivih strank ali drugih udeležencev postopka, se lahko po prosti presoji odločevalca odločbi priloži lahko berljiva ali poenostavljena obrazložitev, ki ni pravno zavezujoča, s pojasnilom, da takšna obrazložitev ni pravno zavezujoča.«.
V 148. členu se v petem odstavku za drugim stavkom doda stavek »Če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se zaslišanje preloži ali pa se odloži do prihoda drugega izbranega zagovornika.«.
V šestem odstavku se črta besedilo »ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija«.
V devetem odstavku se za besedo »prek« doda beseda »varnih«.
V 149. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Policija lahko napoti osebe, ki jih najde na kraju storitve kaznivega dejanja, ali osebe, ki imajo bivališče v tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadrži do njegovega prihoda, če bi mogle dati za kazenski postopek pomembne podatke in če je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoče zaslišati ali da bi bilo to povezano s precejšnjim zavlačevanjem ali z drugimi težavami. Zadržanje takih oseb ne sme trajati več kot šest ur. Preiskovalni sodnik lahko na predlog državnega tožilca in ob upoštevanju okoliščin primera odredi, da mu policija privede take osebe oziroma da se čas za njihovo zadržanje oziroma privedbo na zaslišanje podaljša za najkrajši potrebni čas, vendar ne več kot za osemnajst ur. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti, lahko preiskovalni sodnik izjemoma ustno odredi privedbo oziroma podaljšanje zadržanja. Pisna odredba mora biti izdana in osebi izročena takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa ob zaslišanju. Policija zadržanim osebam zagotavlja smiselno enake pravice kot pridržanim osebam.«.
V 149.a členu se v prvem odstavku črta beseda »policisti«, besedilo »ne morejo« pa se nadomesti z besedilom »ni mogoče«.
V četrtem odstavku se točki 2) in 3) spremenita tako, da se glasita:
»2) kazniva dejanja iz 2. točke drugega odstavka 150. člena tega zakona in kazniva dejanja zalezovanja po 134.a členu, zlorabe osebnih podatkov po tretjem, četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 143. člena, goljufije po prvem, tretjem in četrtem odstavku 211. člena, organiziranja denarnih verig, nedovoljenega prirejanja iger na srečo in nedovoljenega prirejanja rezultatov športnih tekmovanj po 212. členu, napada na informacijski sistem po drugem, tretjem in četrtem odstavku 221. člena, zlorabe informacijskega sistema po 237. členu, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu, javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu ter mučenja živali po drugem, tretjem in četrtem odstavku 341. člena Kazenskega zakonika;
3) kazniva dejanja grožnje po 135. členu, prikrivanja po prvem, drugem in tretjem odstavku 217. člena, ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu, ponarejanja listin po 251. členu, posebnega primera ponarejanja listin po 252. členu in izdaje tajnih podatkov po 260. členu Kazenskega zakonika, pri čemer lahko sodišče v primerih, ko je za navedena kazniva dejanja v zakonu predpisana kazen zapora manj kot pet let, opre sodno odločbo na tako pridobljene podatke le, če so vodili do pregona drugih kaznivih dejanj iz 1. in 2. točke tega odstavka.«.
V 149.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, da izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz četrtega odstavka prejšnjega člena, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, da pristojnemu organu sporoči potrebne podatke o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca, ki zakonito obstajajo v času izdaje odredbe in niso starejši od šestih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen osmih ali več let zapora, niso starejši od štirih mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora, niso starejši od treh mesecev, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen manj kot pet let zapora. Preiskovalni sodnik v odredbi opredeli kategorije podatkov, ki jih zahteva. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, vroča v delu, ki se nanaša nanj.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2)
Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedilom »ukrepa,« doda besedilo »vključno z obrazložitvijo sorazmernosti, ki se nanaša tudi na zahtevane podatke,«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V primeru iz prejšnjega odstavka se v odredbi določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu prvega stavka za besedo »družbe« doda besedilo »ali tretji osebi, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5)
Preiskovalni sodnik z odredbo določi rok, do izteka katerega operater oziroma ponudnik storitev informacijske družbe ali tretja oseba, ki v okviru svojega poslovanja zakonito razpolaga s podatki, svojemu uporabniku, naročniku ali tretjim osebam ne sme razkriti, da je ali da bo v skladu s tem členom posredovala določene podatke. Rok ne sme biti daljši od 24 mesecev po preteku meseca, v katerem se je končalo izvrševanje odredbe. Preiskovalni sodnik lahko rok z odredbo podaljša za največ 12 mesecev, vendar ne več kot dvakrat, rok pa lahko tudi skrajša ali prepoved seznanitve odpravi. Po izteku rokov iz tega odstavka ni mogoče omejiti dostopa do podatkov za osebe, za katere prepoved seznanitve preneha veljati.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 149.c členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena ali določljiva oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 150. člena tega zakona ali za katero je zagrožena kazen petih ali več let zapora, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da z drugimi ukrepi tega dejanja ni mogoče odkriti, preprečiti ali dokazati ali odkriti storilca oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami, lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe, da začne z zavarovanjem potrebnih podatkov o prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in sporočanjem teh pristojnemu organu. Preiskovalni sodnik mora v odredbi natančno opredeliti kategorije podatkov, ki jih zahteva, in obdobje, za katero se ukrep odreja in ki ne sme biti daljše od enega meseca. Preiskovalni sodnik lahko z novo odredbo odredi podaljšanje izvajanja ukrepa za največ en mesec, skupaj za največ šest mesecev. Če je zoper komunikacijsko sredstvo odrejen tudi ukrep po 150. členu tega zakona, lahko sodnik odreja ukrepe po tem členu za ves čas izvrševanja ukrepov iz 150. člena tega zakona zoper to komunikacijsko sredstvo. Odredba se operaterju oziroma ponudniku storitev informacijske družbe vroča v delu, ki se nanaša nanjo.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2)
Preiskovalni sodnik lahko ukrep iz prejšnjega odstavka odredi tudi zoper osebo, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, če je to nujno potrebno za odkrivanje lokacije komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja in je mogoče utemeljeno sklepati, da lokacije njenega komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče odkriti z drugimi ukrepi oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami. Preiskovalni sodnik lahko izjemoma odredi ukrep iz prejšnjega odstavka tudi zoper osebo, ki ni osumljenec, če je to nujno potrebno za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja osumljenec ali za identifikacijo komunikacijskega sredstva, za katero je verjetno, da ga uporablja oseba, zoper katero je bil odrejen pripor, hišni pripor, tiralica ali odredba za privedbo, pa je pobegnila ali se skriva, in je mogoče utemeljeno sklepati, da komunikacijskega sredstva ne bi bilo mogoče identificirati z drugimi ukrepi, vključno z ukrepom iz drugega odstavka 149.b člena tega zakona, oziroma bi bilo to povezano z nesorazmernimi težavami.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki se nanaša tudi na zahtevane podatke.«, na koncu odstavka pa se doda besedilo »V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka se z odredbo določi obveščanje osebe o ukrepu, ki se izvede zoper njo, in sicer ob koncu izvajanja ukrepa, ali se določi, da se oseba zaradi interesov postopka ne obvešča. Če se z odredbo določi obveščanje osebe, se zanjo ne določi rok iz petega odstavka tega člena.«.