TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1082/2005 z dne 21. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 438/2004 z dne 12. 4. 2005, z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02073/00004/2004 z dne 27. 9. 2004 in z odločbo Centra za socialno delo Murska Sobota št. 565-3/2004-21 z dne 23. 4. 2004 se ne sprejme.

Za kršitev pravice iz 65. člena (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji), pravice iz 61. člena (izražanje narodne pripadnosti), pravice iz 55. člena Ustave. (svobodno odločanje o rojstvu otrok) in pravice iz 57. člena (izobrazba in šolanje) bi šlo v primeru, če bi izpodbijani akti temeljili na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika navedenih ustavnih določb. Pritožnik tega niti ne zatrjuje. Dejstvo, da se pritožnik ne strinja z izpodbijano odločitvijo o odvzemu in oddaji sina v vzgojno izobraževalni zavod, pa zatrjevanih kršitev ne izkazuje. Navedbe pritožnika, da so mu bile kršene ustavne pravice, ker je pripadnik romske skupnosti, niso utemeljene, saj nimajo podlage v vpogledanih spisih. Izpodbijane odločbe se na to, da je pritožnik pripadnik romske skupnosti, ne opirajo. Drugih okoliščin v zvezi z zatrjevano kršitvijo pa pritožnik ne izkazuje. Zato za kršitev 14. Ustave očitno ne gre. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča in navedlo, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh relevantnih tožbenih navedb in navedlo pravilne razloge. Dejstvo, da se pritožnik ne strinja z navedenim stališčem sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Dejstvo, da je otrok, ki je pripadnik romske skupnosti, iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, odvzet in oddan v vzgojno izobraževani zakon samo po sebi ne more pomeniti kršitev pravic iz 65., 61. in 57. člena Ustave, drugih razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevane kršitve, pa pritožnik ne navaja. Glede na navedeno se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do tega, ali pritožnik v postopku s to ustavno pritožbo sploh lahko uveljavlja kršitev otrokovih ustavnih pravic ter ali bi bilo otroku v tem postopku morebiti treba postaviti posebnega zastopnika.