Nalaganje dokumenta...
Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-742/1990, stran 829 DATUM OBJAVE: 20.4.1990
RS 15-742/1990
742. Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ o razglasitvi zakona o delavcih v državnih organih
Razglaša se zakon o delavcih v državnih organih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. marca 1990, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 29. marca 1990.
Št. 0100-262/90
Ljubljana, dne 29. marca 1990.
Predsednik Janez Stanovnik l. r.
ZAKON
o delavcih v državnih organih
o delavcih v državnih organih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Delovna razmerja in osebni dohodki delavcev v državnih organih se urejajo z zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, z zakonom o delovnih razmerjih in s tem zakonom, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
2. člen
V državnih organih ima sindikat položaj, kot ga določa zakon o delovnih razmerjih. Za delovanje sindikata se zagotavljajo enaki pogoji, kot so določeni s kolektivno pogodbo za delovanje sindikata v družbenih dejavnostih.
II. DELOVNA RAZMERJA
Sklenitev delovnega razmerja
3. člen
Delavec sklene delovno razmerje za delovno mesto, določeno v sistemizaciji delovnih mest, za katerega izpolnjuje predpisane pogoje.
Sistemizacijo delovnih mest določi funkcionar, ki vodi upravni organ (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) s soglasjem izvršnega sveta.
Skupne osnove za sistemizacijo delovnih mest ter nomenklaturo nazivov za skupine delovnih mest, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest v upravnih in pravosodnih organih, določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
4. člen
V državnem organu lahko sklene delovno razmerje, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še tele posebne pogoje:
- da je državljan SFRJ,
- da je polnoleten,
- da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu,
- da ima predpisano strokovno izobrazbo,
- da izpolnjuje druge posebne pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest.
Za višje upravne delavce in upravne delavce ter za tiste strokovno tehnične delavce, ki opravljajo neposredno delo s strankami, je pogoj za sklenitev delovnega razmerja tudi aktivno znanje slovenskega jezika; na območjih, na katerih je določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, pa tudi jezikov teh narodnosti.
Pisarniško-tehnična in pomožna dela lahko opravlja tudi delavec, ki je dopolnil 15 let starosti.
5. člen
Delavci, ki jih imenuje ali daje soglasje k njihovemu imenovanju izvršni svet, sklenejo delovno razmerje z dnem imenovanja, če z aktom o imenovanju mi drugače določeno.
Brez objave se lahko sklene delovno razmerje v primerih, določenih z zakonom.
6. člen
Odločbe, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, izdaja predstojnik, če z zakonom ni drugače določeno.
Delavci v državnih organih se lahko na ustrezen način organizirajo za dajanje mnenj, pripomb in predlogov predstojniku v zadevah iz prejšnjega odstavka, o katerih odloča predstojnik.
7. člen
Če predstojnik oceni, da je glede na obseg dela potrebno skleniti delovno razmerje z novimi delavci, določi v skladu s sistemizacijo delovnih mest tudi število in vrsto potrebnih delavcev.
Pred odločitvijo o zasedbi prostega sistemiziranega delovnega mesta z novimi delavci mora predstojnik ugotoviti, ali je mogoče na tako delovno mesto razporediti delavca iz drugega državnega organa iste družbenopolitične skupnosti.
8. člen
V državnem organu se lahko sklene delovno razmerje za določen čas:
- če se začasno poveča obseg dela državnega organa,
- če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, ker je nujno, da se opravijo določena dela in naloge,
- če gre za dela, ki so projektno organizirana,
- če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja,
- v drugih primerih, ko izvršitev del po svoji naravi traja določen čas.
9. člen
Kadar gre za dela, katerih opravljanje ne zahteva polnega delovnega časa, zaradi njihove narave in zahtevnosti pa jih ni mogoče združevati z deli drugih delovnih mest, se lahko sklene delovno razmerje za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Taka dela se določijo v sistemizaciji delovnih mest.
10. člen
Za ugotovitev kandidatove usposobljenosti za delo se lahko opravi predhodni preizkus. Predhodni preizkus je obvezen za delavce, ki se prvič zaposlijo v državnih organih.
Kandidatovo usposobljenost za delo se lahko preizkusi s pisno nalogo, s testom ali na drug primeren način, ki ga določi predstojnik.
11. člen
Za delovna mesta upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev z visoko izobrazbo in drugih delavcev, za katera je tako določeno s sistemizacijo delovnih mest, se kot poseben pogoj za delo določi poskusno delo. Poskusno delo sme trajati najmanj en in največ šest mesecev, kar se za posamezna delovna mesta določi v sistemizaciji delovnih mest.
Poskusno delo spremlja in ocenjuje tričlanska komisija, imenovana za vsak primer posebej. Člani komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec na poskusnem delu.
Poskusnega dela po prvem odstavku tega člena ni treba opraviti delavcem, ki zasedejo delovno mesto na podlagi napredovanja po 21. členu tega zakona.
12. člen
V primerih, ko ni mogoče v okviru rednega delovnega časa opraviti določenih del, ki morajo biti opravljena brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, lahko predstojnik odredi, da se taka dela opravijo v času, daljšem od polnega delovnega čas.
Delo v smislu prejšnjega odstavka se lahko odredi:
- v primerih, ko je določena nepredvidena dela potrebno opraviti v določenem roku, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo;
- če je potrebno dokončati začeta dejanja v postopku pred državnimi organi ali če je potrebno neprekinjeno opraviti druga dela;
- če je potrebno opraviti nujno inšpekcijsko zadevo ali drugo nujno dejanje v postopku;
- če gre za dokončanje tehničnih opravil oziroma storitev v primeru, ko jih zaradi tehnologije začetega procesa brez škode ali dodatnih stroškov ni mogoče prekiniti;
- če so potrebni neprekinjeni ukrepi pri izvajanju varnostnih nalog.
Delavec lahko opravlja delo, daljše od polnega delovnega časa, največ 10 ur na teden.
13. člen
Če je v državnem organu organizirana dežurna služba ali stalna pripravljenost za delo, se kot delo, daljše od polnega delovnega časa, šteje le čas, ko je delavec dejansko opravljal dela iz prejšnjega člena.
Dežurna služba in stalna pripravljenost za delo se štejejo kot poseben delovni pogoj. Način in pogoji za opravljanje del ter obseg dela, daljšega od polnega delovnega časa, se upošteva pri odmerjanju drugih pravic, odvisnih od dolžine in narave delovnega časa.
Delavci v upravi
14. člen
Za pomoč pri vodenju dela v upravnih organih in za opravljanje najzahtevnejših del se imenujejo višji upravni delavci.
Za opravljanje strokovnih del, s katerimi se na delovnem področju upravnega organa zagotavlja izvrševanje upravnih funkcij, se imenujejo upravni delavci.
Dela, s katerimi se zagotavljajo splošni, tehnični in drugi pogoji za delo (spremljajoča dejavnost), opravljajo strokovno tehnični delavci.
15. člen
Višji upravni delavci v republiških upravnih organih so: podsekretar, pomočnik predstojnika, svetovalec predstojnika in višji svetovalec, kakor tudi svetovalec Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
Višji upravni delavci v občinskih upravnih organih so pomočnik in svetovalec predstojnika ter višji svetovalec.
16. člen
Upravni delavci so: svetovalec, višji referent, višji sodelavec, sodelavec in referent.
17. člen
V republiških upravnih organih se kot upravni delavci s posebnimi pooblastili imenujejo republiški inšpektorji in drugi upravni delavci, za katere so s sistemizacijo delovnih mest določena posebna pooblastila; imenuje jih republiški sekretar s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
18. člen
Strokovno tehnični delavci so: višji strokovni sodelavec, samostojni strokovni sodelavec, strokovni sodelavce, finančni referent, pisarniški referent, administrativni sodelavec, administrator in manipulant.
19. člen
Višje upravne delavce imenuje izvršni svet na predlog predstojnika; imeti morajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje.
Višji upravni delavci so za svoje delo osebno odgovorni predstojniku oziroma vodji organizacijske enote in izvršnemu svetu.
20. člen
Višji upravni delavci opravljajo naslednje naloge:
- podsekretar vodi posamezno področje v republiškem sekretariatu, neposredno opravlja določene naloge na tem področju in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti republiški sekretar;
- pomočnik predstojnika vodi posamezno področje v upravnem organu v sestavi ali v strokovni službi, neposredno opravlja določene naloge na tem področju in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predstojnik;
- svetovalec predstojnika opravlja za predstojnika naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost;
- višji svetovalec opravlja zahtevna dela iz ožjega delovnega področja upravnega organa.
Najzahtevnejše naloge, ki zahtevajo visoko strokovnost in samostojnost pri delu in se določijo z aktom o imenovanju, opravlja svetovalec Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije.
Predstojnik določi podsekretarja oziroma pomočnika predstojnika, ki v upravnem organu oziroma strokovni službi opravlja naloge, ki se nanašajo na organizacijo dela v organu oziroma službi, na usklajevanje dela z organi v sestavi in na uresničevanje kadrovske politike.
21. člen
Upravnega delavca imenuje v naziv, ki je za ustrezna delovna mesta predpisan v sistemizaciji delovnih mest, predstojnik upravnega organa.
Upravni delavci so za svoje delo odgovorni vodji organizacijske enote in predstojniku.
Upravni delavec lahko glede na potrebe dela v upravnih organih po treh letih napreduje na zahtevnejše delovno mesto:
- če izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj ter druge pogoje, določene v sistemizaciji delovnih mest,
- če se odlikuje po svoji strokovnosti, sposobnosti, po rezultatih dela in prizadevnosti pri delu,
- če opravi potreben strokovni izpit oziroma preizkus v skladu s posebnim zakonom.
22. člen
Strokovnost in uspešnost višjih in drugih upravnih delavcev ugotavlja predstojnik najmanj enkrat letno, praviloma ob zaključku leta.
Ocena predstojnika se upošteva pri razporejanju višjih in drugih upravnih delavcev.
Če je ocena negativna, se šteje, da višji upravni delavec in upravni delavec ni zmožen opravljati dela, ki mu je zaupano.
Postopek in način ocenjevanja ter način vodenja kadrovske evidence in drugih podatkov, potrebnih za izvajanje kadrovske politike v državnih organih, določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
23. člen
Višjega upravnega delavca in upravnega delavca razreši dolžnosti organ, pristojen za njegovo imenovanje, če pisno zaprosi za razrešitev ali če je s pravnomočno sodbo obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega ni primeren za opravljanje dolžnosti, na katero je bil imenovan.
Predstojnik lahko predlaga razrešitev višjega upravnega delavca oziroma razreši upravnega delavca tudi, če oceni, da po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti.
V postopku za razrešitev se višjemu upravnemu delavcu in upravnemu delavcu omogoči, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.
Če organ, pristojen za imenovanje, ugotovi, da ni razlogov za razrešitev, izda o tem sklep.
Zoper odločbo o razrešitvi je dopusten upravni spor.
24. člen
Višjega upravnega delavca in upravnega delavca, ki je razrešen dolžnosti, razporedi organ, pristojen za njegovo imenovanje, brez objave v isti ali drug organ družbenopolitične skupnosti na delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni izobrazbi; če ga ni mogoče razporediti, se mu ponudi delovno mesto v organizaciji in skupnosti, ki ustreza njegovemu znanju in strokovni sposobnosti.
Če višji upravni delavec in upravni delavec ne sprejme razporeditve oziroma delovnega mesta po prejšnjem odstavku, mu preneha delovno razmerje po preteku odpovednega roka.
25. člen